Občina Prevalje kršila zakon o integriteti, svetniku so izrekli globo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila ugotovitve o primeru glede poslovanja Občine Prevalje z društvom, katerega zakoniti zastopnik je bil v času poslovanja občinski svetnik te občine. S tem je občina kršila določbe zakona o integriteti (ZintPK) in preprečevanju korupcije s področja omejitev poslovanja.

Postopek je KPK začela leta 2023, in sicer na podlagi prijav, ki jih je prejela, te pa so izpostavljale poslovanje med občino Prevalje in Društvom nogometna šola Prevalje (Društvo NŠ Prevalje). KPK je pridobila informacije od občine in nogometnega društva ter pregledala javno dostopne informacije.

Kršila prepoved poslovanja

Ugotovila je, da je Občina Prevalje z Društvom NŠ Prevalje za časa, ko je bil njegov zakoniti zastopnik David Kavtičnik, ki je bil hkrati tudi občinski svetnik občine, sklenila aneks k pogodbi o vzdrževanju športnega igrišča, na podlagi katerega je občina društvu plačala dva računa v skupni vrednosti dva tisoč evrov. S tem je kršila absolutno prepoved poslovanja, ki izhaja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK.  

Občinski funkcionarji ne smejo poslovati z občino

Občinski svetniki so funkcionarji, zato prepoved poslovanja z občino, v kateri opravljajo funkcijo, velja za vse subjekte, s katerimi so povezani na opisani način, opozarja KPK. Zakon pri tem ne predvideva izjem – prepoved je absolutna –, ne glede na status zasebnega subjekta in ne glede na vrednost posla.

Poziv k uveljavljanju ničnosti

Posli, ki so sklenjeni kljub navedenim omejitvam, so v skladu z zakonom nični, pri čemer za ugotavljanje ničnosti pogodbe ali posla KPK ni pristojna, temveč o tem odloča pristojno sodišče. Komisija je na Občino Prevalje naslovila poziv k uveljavljanju ničnosti z napotki za ravnanje. Ker občinski svetnik občini ni posredoval podatkov o poslovnem subjektu, katerega zastopnik je bil, mu je KPK v ločenem prekrškovnem postopku izrekla globo.

KPK poudarja, da so zakonske določbe o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja namenjene preprečevanju vsakršnega vpliva funkcionarjev, tako formalnega kot neformalnega, ki bi tudi zaradi osebnih interesov lahko v katerikoli fazi vplivali na odločitve o sklenitvi poslov ali dodeljevanju javnih sredstev. Funkcionarji so primarno dolžni delovati v javnem interesu in so za to tudi plačani iz javnih sredstev, zato njihovo (ne)posredno poslovanje z javnim sektorjem ni primerno in po naravi predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

Kot še dodaja KPK, so ugotovitve pravnomočne, saj občina proti njim ni vložila tožbe v upravnem sporu.