Konec junija odločitev o morebitnem izstopu

Ljubljana – Za pomiritev strasti, ki jih sproža na terenu sodelovanje Desusa v koaliciji Janeza Janše, bo svet stranke potrdil več sklepov, s katerimi bodo zavezali svojo predsednico Aleksandro Pivec. Tako naj bi določili tudi rok, predvidoma konec junija, do katerega naj poskuša doseči dogovor s prvakom SDS, ali pa sledi odločitev za odhod iz koalicije.

Svet Desusa bo danes tudi pregledal, kaj je stranka v koaliciji dosegla doslej. Za zdaj se namreč lahko pohvali le s kriznim dodatkom, skupaj vrednim 74 milijonov evrov, ki so ga prejeli upokojenci. Med sklepi, ki govorijo o pričakovanjih stranke, pa naj bi nanizali tudi stališče glede ideoloških tem, za katere so se ob vstopu v koalicijo zavezali, da se jih ne bo odpiralo in tega naj Desus v prihodnje ne bi dopuščal.





Aleksandra Pivec pa bo po neuradnih informacijah dobila tudi nalogo, naj v pogovorih s prvakom SDS doseže, nato pa še koalicijsko uskladi, predvideno ustanovitev urada za demografijo, zagotovi finančne vire za zaveze, zapisane v koalicijski pogodbi, med katerimi je, na primer, gradnja petih domov za upokojence na leto. Med najtežjimi pa bo zaveza za dogovor o demografskem skladu, za katerega naj bi se do junija dogovorila o osnovni delitvi premoženja, podrobnosti pa naj bi dodelali do jeseni. Dogovor o njem bi sicer radi sklenili še letos, da bi se lahko nato v miru posvetili predsedovanju EU. Na ravni prvakov strank so o oblikovanju demografskega sklada že govorili, a je bila zadeva zaradi spopada s posledicami epidemije na stranskem tiru.


 

Kakšno bo osnovno premoženje?

Stališča o osnovni delitvi premoženja in ustanovitvi demografskega sklada sicer niso povsem enotna niti znotraj Desusa, vprašanje pa je, če so med strankami koalicije. Del Desusa po naših informacijah vztraja pri tem, da Kapitalska družba (Kad) skupaj z Modro zavarovalnico ostane avtonomni in samostojno upravljani sklad, v katerega naj se prenese Petrol, Zavarovalnico Triglav in Krko. Drugi del pa je, enako kot SDS, naklonjen koncentraciji državnega premoženja.

Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS), pred koalicijskim usklajevanjem opozarjajo, da je že v zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določeno, da premoženje ter pravice in obveznosti DUTB po njegovem prenehanju preidejo na SDH. Modra zavarovalnica pa da je že v 100-odstotni lasti Kada, ki se po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) preoblikuje v demografski rezervni sklad.
 

Kaj želi največja koalicijska stranka

SDS je že lani pripravila svoj zakon o demografskem skladu, s katerim bi vse naložbe države skoncentrirali pri enem upravljalcu, prihodke iz teh naložb pa namenili predvsem za sedanje in prihodnje generacije upokojencev.

Tako bi SDH preoblikovali v Slovenski demografski sklad, nanj pa bi prenesli še druge naložbe. Med njimi tudi Kad, ki sodi v krog vpliva predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika, enega najmočnejših zakulisnih igralcev v zadnjih letih pri nas, ki se ga je lotila že vlada Marjana Šarca. Da bodo poskušali obračunati z njim, je zdaj slišati tudi iz vrst SDS.

V demografski sklad bi SDS prenesel še Družbo za svetovanje in upravljanje (ta razpolaga s številnimi nepremičninami, vodi pa jo kader SD) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je Borut Jamnik zaveznik prvaka SMC Zdravka Počivalška, ki ga je povabil tudi v strateško skupino svojega ministrstva, je vprašanje, ali se bo ta Jamniku odrekel.

Spomnimo tudi, da je vlada Marjana Šarca, ideji je bil naklonjen tudi Počivalšek, želela podaljšati čas delovanja slabe banke, nanjo pa prenesti tako gradnjo stanovanj kot domov za upokojence. V stranki za zdaj ne želijo komentirati svojih prihodnjih odločitev na to temo.

V NSi, kjer v preteklosti sploh niso bili naklonjeni ustanovitvi demografskega sklada in so se zavzeli za prenovo pokojninskega sistema, pa ocenjujejo, da je vsekakor treba poiskati vzdržno rešitev za ohranjanje ravni pokojnin. Dejstvo namreč je, da smo leta 2013 v Sloveniji s prispevki pokrivali 77 odstotkov pokojnin, do leta 2060 naj bi jih le še 59 odstotkov.