Končno varni pred stoletnimi vodami

Prevalje – Na 1,2-kilometrskem odseku reke Meže skozi Prevalje, ki je bilo samo lani kar trikrat poplavljeno, je direkcija za vode končala urejanje struge, ki bo pripomogla k zmanjšanju poplavne ogroženosti na tem območju.

Naložba je del velikega, 22 milijonov evrov vrednega projekta, ki ga 80-odstotno financira Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj, 20 odstotkov denarja pa bo za investicije zagotovila država. Izvedli jih bodo v dveh fazah do leta 2022. Direkcija za vode ta čas že ureja strugo reke Meže na območju Raven na Koroškem, kjer teče skozi industrijsko območje železarne Ravne, pozneje pa bodo uredili še sotočje Meže in Mislinje v Otiškem Vrhu, strugo reke Mislinje v Pamečah ter nadaljevali protipoplavne ukrepe na območju Homšnice v Slovenj Gradcu.
 

Celostno urejanje porečja

Na Prevaljah je predvidena še gradnja visokovodnega suhega zadrževalnika na Poljani. Ta bo zagotavljal večjo poplavno varnost ne le za Prevalje, ampak za vse druge kraje nizvodno ob Meži vse do Dravograda. »Pomembno v tem projektu je, da se porečje ureja celostno,« je na Prevaljah izjavil minister za okolje in prostor Simon Zajc, saj bi sicer tako gorvodno kot dolvodno z enim ukrepom lahko povzročili več škode kot koristi.

Ker se v preteklost v vodotoke ne le na Prevaljah, ampak tudi drugod po državi ni veliko vlagalo, je po besedah ministra Zajca nemogoče v kratkem času nadomestiti zamujeno, poleg tega je problem tudi denar, saj bi ga potrebovali dvakrat toliko, kot ga imajo na razpolago.



Poleg naložb na območju Meže in Mislinje direkcija za vode vodi še dva večja projekta, podprta z evropskimi sredstvi; Gradaščica, vredna 50 milijonov evrov, in Železniki, kjer je projekt vreden 36 milijonov evrov. »Pripravljamo pa še dva, in sicer projekt Ptujska Drava, vreden 16 milijonov evrov, in Vipava, vreden sedem milijonov evrov,« je na Koroškem izjavila direktorica urada za upravljanje z vodami Suzana Stražar.
 

Tvegani posegi v gozdove in zemljišča

Minister Zajc včerajšnjega obiska na Koroškem ni izkoristil za obisk Vuzenice, kjer je silovito neurje prejšnji konec tedna povzročilo za 1,3 milijona evrov škode, kar je več kot v katastrofalnih poplavah leta 2012, ki jih je povzročila Drava. »Koroška ima težave s hudourniškimi vodami zaradi reliefa, ki je zelo strm. Poleg tega smo priča padavinam, ki so razporejene tako, da jih v kratkem času pade zelo veliko. To je problem, ki ga bomo morali v prihodnosti intenzivno reševati, a ne samo tu,« je rekel minister Zajc.

Direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar je opozoril na posege lastnikov gozdov v gozdovih. Direkcija opozarja na problematiko, a bo po njihovem mnenju treba več storiti za izobraževanje lastnikov gozdov, inšpekcijske službe pa bodo morale nevestne tudi kaznovati. Če bo res tako, bodo morali inšpektorje poslati tudi nad državo, ki je lastnica gozda nad hišo družine Likar na Muti. Pred kratkim so na pobočju za hišo zaradi napada podlubnikov opravili golosek, na katerem so pustili velikanske drevesne panje. Sobotno neurje jih je naplavilo na dvorišče Likarjevih in ogrozilo hišo.



A podobnih zgodb je še več. Delavci na železnici so povedali, da ob vsakem neurju iz železniških tirov na koroški progi čistijo ostanke sečnje. Župan Mute Mirko Vošner trdi, da ljudje s svojimi posegi povzročijo tri četrtine vse škode. Sami polagajo cevi, postavljajo jaške in s prizidki širijo hiše, nekatere povsem v bližino vodotokov. Po njegovem mnenju bi morale biti upravne enote, slovenska gradbena stroka ter ministrstvo za okolje in prostor pozornejši, predvsem pa neizprosno strogi in strokovni pri izdaji dovoljenj za posege na zemljiščih.