Koalicija še neenotna o novi občini

Potem ko so pobudniki idejo o ustanovitvi nove občine Golnik, ki bi nastala z odcepitvijo podeželskega severnega dela sedanje Mestne občine Kranj, prejšnji teden predstavili poslanki Mateji Udovč, je ta dobila nov zagon. Pobuda za razpis posvetovalnega referenduma je, kot kaže, prepričala tudi poslanko SMC, naklonjena se ji je zdela celo vsa koalicija, v zadnjih dneh pa naj bi bili do nje zadržani tako v SDS kot NSi.

V zvezi s tem je NSi celo razpravljala na izvršilnem odboru stranke, na katerem je bil – kot so nam odgovorili – sprejet sklep, da bodo poslanci NSi prispevali podpis pod predlog za referendum o ustanovitvi nove občine, če se bodo z ustanovitvijo občine Golnik strinjale najmanj štiri od sedmih krajevnih skupnosti, ki bi postale del nove občine. Ta naj bi po ocenah pobudnikov imela nekaj več kot 10.000 prebivalcev, sedež bi bil v ­Predosljah.

Na kranjski mestni občini, od katere bi se odcepili, so namero o vložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o novi občini in drobitev občine seveda ocenili za slabo. »V Sloveniji je pri dveh milijonih prebivalcev že preveč občin, prevelika je javna uprava. Pri majhnih občinah je to še huje, saj s ponavadi manj kot deset zaposlenimi težko optimalno naslavljajo potrebe občanov. Zato so še vedno odvisne od večjih občin za izvajanje javnih dejavnosti v skupnih javnih zavodih in s skupnimi občinskimi upravami, zraven pa je velika tendenca, da za izvajanje določenih nalog najemajo zunanje izvajalce. Dvomimo, da se predlagatelji zavedajo, kaj predlagajo, in menimo, da pobuda škodi prebivalcem Mestne občine Kranj,« je pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec iz SD, ki je izpostavil tudi moč občine Kranj zaradi njene velikosti in statusa mestne občine, kar prinaša več možnosti za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev sofinanciranja. Tudi funkcije občinske uprave so bolj ekonomične in učinkovite ter z manj stroškov za večje območje in urejanje skupnih zadev za več prebivalcev.

Kar zadeva občutek, da predlogi iz krajevnih skupnosti niso uslišani – pobudniki so poudarili, da si želijo sredstva, ki pripadajo njihovemu področju, uporabiti za razvoj lastne infrastrukture, ne pa centra Kranja –, je po mnenju kranjskega župana odgovor za prihodnost v participativnem delu mestnega proračuna. Za leti 2022 in 2023 je v pripravi. To skupaj pomeni 1,25 milijona evrov, po 625.000 evrov na leto.

V preostalih parlamentarnih strankah po večini načelno podpirajo možnosti referendumskega odločanja, a v večini hkrati prevladuje prepričanje, da je občin – trenutno jih je 212 – že (pre)več.