Koalicija (še) neenotna

Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo je včeraj koalicijskim poslancem poslalo dokončen predlog sprememb volilnih okrajev, s katerim naj bi vsaj poskusili odpraviti neustavnost, ki so jo zaradi prevelikih odstopanj med posameznimi volilnimi okraji in neupoštevanja merila o geografski zaokroženosti ugotovili varuhi ustave. Kdaj in kako naj bi torej poslanci vložili omenjeni zakonodajni predlog, ta trenutek še ni znano. Spremembam v predlagani obliki so za zdaj naklonjeni le v SDS in Desusu.

Preostali koalicijski partnerici še vedno stavita na ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, torej spremembo zakona o volitvah v državni zbor, ki jo je v parlamentarno proceduro že vložilo 37 poslancev opozicije. Vsaj poslance NSi za zdaj k tej odločitvi zavezuje tudi še sklep njihovega izvršilnega odbora in po naših informacijah nameravajo pri njem vztrajati, vse dokler bo v državnem zboru ta predlog. Poslanci bi ga sicer lahko obravnavali že na decembrski seji državnega zbora, ki se bo predvidoma začela 14. decembra. Torej točno en teden, preden se bo iztekel dveletni rok, ki ga je ustavno sodišče določilo za odpravo neustavnosti.

A četudi bi za opozicijski predlog sprememb zakona o volitvah v državni zbor – za kar je potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov – prispevali glasove tako poslanci NSi kot tudi SMC in SNS, bi za sprejetje potrebovali vsaj še nekaj poslanskih glasov iz Desusa ali SDS, kar pa se zdi malo verjetno. V obeh strankah takšnemu predlogu namreč nasprotujejo že od začetka pogajalskega procesa, kar pomeni, da sprememb pri tej odločitvi ni mogoče pričakovati niti ob vrnitvi Karla Erjavca na vrh stranke.



Če pa bo torej za uvedbo prednostnega glasu po vzoru evropskih volitev tudi na državnozborskih že v drugo zmanjkala zadostna podpora – trije glasovi so že zmanjkali marca – bodo v SMC, predvsem pa v NSi vnovič tehtali svoja stališča in najverjetneje stisnjenih zob zagotovili potrebno večino za preoblikovanje volilnih okrajev, kot jih je po usklajevanju s koalicijo izrisalo ministrstvo za javno upravo.

»Verjamem, da smo s tem zadostili odločbi ustavnega sodišča,« je ob tem včeraj komentiral minister Boštjan Koritnik, ki je skupaj z ekipo v nasprotju s svojim predhodnikom Rudijem Medvedom ubral bolj minimalističen pristop in predlagal spremembe le pri 16 od skupno 88 volilnih okrajev. Razlike med njimi tako še vedno ostajajo precejšnje, tako da so v LMŠ, SD, Levici in SAB sporočili ministrstvu za javno upravo, da po njihovem mnenju predlog sploh ne izpolnjuje zahtev ustavnega sodišča. Razmerje med največjim in najmanjšim namreč še vedno znaša celo 1 proti 2,7. »Pri pripravi predloga novele zakona smo izhajali iz veljavne ureditve in jo spremenili v delu, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da ne ustreza več merilom za oblikovanje volilnih okrajev. To so: približno enako število prebivalcev, geografska zaokroženost in skupne kulturne ter druge značilnosti,« je še povedal Koritnik.

So pa na ministrstvu za javno upravo s preimenovanjem volilnega okraja v Hrastnik-Trbovlje, ki bi bil sestavljen iz občine Hrastnik in občine Trbovlje, poskrbeli za kompromis, s katerim si zakonodajna sprememba obeta glasove celotne Desusove peterice. Hrastniški poslanec Ivan Hršak je namreč nasprotoval ukinitvi volilnega okraja, četudi je bil po številu prebivalcev daleč najmanjši. Nov volilni okraj je ministrstvo za javno upravo predvidelo v Ivančni Gorici.