Koalicija je dregnila v finančne centre moči

Zjutraj je udarila novica, da je poslanska skupina Gibanja Svoboda (GS) v parlamentarno proceduro vložila predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »To se je zgodilo precej čez noč,« je kolego Janeza Markeša izzval Delov komentator Ali Žerdin.

Markeš vidi enega od »močnih razlogov za to nenadno ravnanje« GS v tem, da ne bi ponovili iste napake kot pri predlogu zakona o RTV – to je, »da bi jih prehitela SDS in vložila verzijo svojega zakona, s tem pa naredila popolno zmešnjavo in zadevo časovno zavlekla«. Konture zakona so znane, zakonski predlog pa po Markešu smiseln. Kot pravi, bi se mu zdelo zanimivo slišati tudi odziv Glasu ljudstva. Domneva namreč, da bo Glas ljudstva podal »določeno kritiko«.

Enak prispevek za vse

Predlog zakona naj bi zajemal prispevek, ki bo enak za vse zavarovance. »To pomeni,« pravi Žerdin, »da ideja novooblikovanega zdravstvenega prispevka ne sledi načelom socialne pravičnosti. Kajti 35 evrov prispevka – če bo pri tem ostalo – za bogatega ne pomeni prav veliko. Za revnega je to visok znesek. Očitno se v GS niso odločili za progresijo, ki bi bila vezana na višino dohodka, ampak gre grobo rečeno za glavarino.«

Markeš omeni, da poskušajo pri Glasu ljudstva oblikovati lestvico, po kateri bi pri obremenitvah vzpostavili večjo pravičnost. Že to, da se dopolnilno zavarovanje ukinja, kar je bilo prvotno mišljeno šele v letu 2025 oziroma po njem, je za Markeša pozitivno: »Kajti vzpostavljen je bil sum, da gre za manever, ki odločitev prelaga v naslednji mandat, da se interesi zavarovalnic in zasebništva nadaljujejo.« Taka hitra poteza je zato dobrodošla, meni Markeš in doda še pogled skozi »politično prosojnico«. Zakaj taka naglica, če odmislimo, da poskušajo prehiteti SDS, se vprašuje in že odgovarja: »Zdi se, da je občutljivost državljanov na javno zdravstvo izredno visoka. Če pogledamo s perspektive desetletij, lahko vidimo, da je mnenje konstantno in da je vrednota javnega zdravstva, ki je ta hip resno ogrožena, visoko v prioritetah ljudi. Glede na javno mnenje so ljudje pripravljeni kaznovati vsako politično opcijo, ki bi se proti temu prekršila.« Zdi se mu še, da je Svoboda že dobila tovrstne signale in da se v nekaterih anketah izenačuje s SDS. V GS, meni Markeš, so politično motivirani, da se s tem vprašanjem ne poigravajo in da nekaj ukrenejo.

Redni postopek

Tudi Žerdin se strinja, da je odločitev GS, da se bo zakonodaja sprejemala po rednem postopku, pravilna, saj bodo tako imeli relativno dovolj časa, da ideje domislijo: »Redni postopek pomeni tri parlamentarna branja. Ta procedura se lahko zavleče v jesen – odvisno, ali se bo vladajoči koaliciji pri sprejemanju te zakonodaje mudilo.«

Padanje javnomnenjske podpore Gibanju Svoboda je po Žerdinu vezano na odločitev zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, da dvignejo zavarovalno premijo. Spomnil je, da se je konec prejšnjega tedna zaradi teh odločitev pristojni minister že sestal z zdravstvenimi zavarovalnicami in napovedal, da bodo načrti o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pospešeni. Na odgovor, ali je zakonodaja dovolj temeljito pripravljena, da bo zakonska sprememba sploh mogoča, bo treba počakati.

»Papež Frančišek je opustil akademske debate in se spustil med ljudi«

Po Žerdinu vladajoča koalicija s tem »dreza v kar nekaj finančnih centrov moči: poleg Zavarovalnice Generali sta tu še Zavarovalnica Triglav in Vzajemna. Gre, skratka, za pomemben del finančne industrije, ki s tem izgubi del posla. Žerdin pričakuje »zanimivo dinamiko, ko se bo finančna industrija potrudila, da načrte vladajoče koalicije ustavi«.

Markešu se zdi umesten »obrat«, po katerem se bo morala politika, ki naj služi ljudstvu, odločiti, ali bo poslušala ljudstvo in ga vprašala, kakšen zdravstveni sistem želi imeti, ali bo vprašala finančno in zavarovalniško industrijo, ki želita kovati dobičke«. Sam meni, da ni dvoma glede te dileme. Ljudje so tisti, ki morajo povedati, kakšen koncept želijo, ne pa zavarovalnice, lobiji in interesne skupine.

Temeljno vprašanje po njegovem je, ali je oblast to v resnici dojela. Treba ji je dati priložnost, da to dokaže. »Pri Golobovi vladi je namreč problematično in moteče,« dodaja Markeš, »da nikoli čisto natančno ne veš, ali gre njenim potezam verjeti ali ne.« Čas za utrjevanje zaupanja je potreben, dodaja, a po drugi strani se tudi izteka. Markeš je prepričan, da bodo »eksperti za analizo nians pri Glasu ljudstva povedali, da pada socialna povezljivost«. Kot pozitivno pa ocenjuje, da gre zakon v redno proceduro, v kateri »bo mogoče slišati realne in utemeljene pripombe in jih po potrebi vgraditi v končni predlog«.