Ko sta skupaj Polska malca in Majda Arh

Se spomnite opice Vali? Pa bedžev oziroma priponk, recimo za 133. člen? Pa razkošnih frizur iz osemdesetih? V Mencingerjevi hiši v Krškem, kjer je mestni muzej pripravil občasno razstavo 80. so bila leta … v Krškem, se obiskovalci z nostalgijo vračajo v obdobje med letoma 1980 in 1991. Prihodnji teden izide tudi katalog.





»Razstavo smo pripravile vse zaposlene v muzeju in z različnih zornih kotov, k sodelovanju pa smo povabile tudi prebivalce, tako da bi dobili čim več pogledov na 80. leta v Krškem,« pravi vodja projekta Nina Sotelšek iz krškega mestnega muzeja, ki je skupaj s Heleno Rožman, Špelo Sečnik, Simono Stipič in Anito Radkovič pripravila razstavo. Poleg orisa širšega okvira osemdesetih – to je bilo zadnje desetletje Jugoslavije, od smrti Josipa Borza Tita do slovenskega plebiscita – so namenile pozornost raznolikemu dogajanju v Krškem.



Seveda ni šlo brez političnih okvirov oziroma upravnega področja, sprememb v urbanistični zasnovi mesta in gospodarstvu. Takrat, leta 1980, je začela polno delovati jedrska elektrarna, v industriji je osrednje mesto pripadalo papirniški. »Zanimalo nas je tudi, kako sta bili urejeni šolstvo in zdravstvo, kje so Krčani preživljali prosti čas in kako so mladost preživljali najstniki, razstava pa se dotakne tudi muzejskih dejavnosti, bralne kulture, glasbe in športa,« razlaga Helena Rožman.


 

Dvajset glasbenih skupin

Posebno pozornost namenjajo 12. kongresu ZSMS, ki je bil leta 1986 v Krškem in po mnenju televizijskega voditelja Dnevnika Matjaža Tanka »ni bil zgodovinski«. Z današnjega vidika pa je gotovo, da so se takrat že kazali znaki velikih družbenih sprememb, ki so pripeljali do tega, da se je mladinska organizacija preoblikovala v politično stranko.



Kongres ZSMS je s celo vrsto spremljevalnih kulturnih dogodkov predstavil tudi alternativno kulturo iz tega okolja, ki je bila zelo živa. Na razstavi vidimo, kako živahno je bilo dogajanje na glasbenem področju. Poleg punk zasedbe Polska malca, ki je bila po besedah Sotelškove veliko bolj znana v tujini kot doma, je čas osemdesetih predstavljen s priljubljeno pevko Majdo Arh in Tonijem Sotoškom, predstavnikom narodnozabavne glasbe. Pestrost tega obdobja v Krškem pa ponazarja podatek, da je takrat samo v popularni glasbi delovalo okoli dvajset glasbenih skupin.



V času, ko ni bilo interneta, se je glasbo poslušalo na gramofonskih ploščah in kasetah, ki se jih je, ko se je trak zapletel – to je prikazano na razstavi – reševalo z vrtenjem s svinčnikom. Mladi, ki so imeli srečo, pa so brali nemško revijo Bravo: »V papirnico so dovažali odpadni papir in nekateri starši so svojim otrokom nosili izvode revije Bravo, ki so jih tam izbrskali. To je bil poseben privilegij,« pravi Rožmanova.


 

Gremo na morje!

Revija Bravo je bila poleg Burde tudi okno v svet mode. Bilo je običajno, da se je modnim smernicam sledilo, a ne z nakupom modnih oblek – teh tako ali tako ni bilo v domačih trgovinah – temveč s šivanjem. Mikrosvet najstnika v osemdesetih pa je na razstavi predstavljen s sobo, v kateri ne manjkajo knjige, igrače, bedži oziroma priponke ter nepogrešljivi plakati …

In tudi kopalke iz časa, ko je največ Krčanov hodilo v Nerezine na Lošinju in je stavek »Gremo na morje« pomenil »Gremo v Nerezine«. »Takrat je bila povezanost med ljudmi zelo velika, saj se je dogajalo, da se je družba iz Krškega samo preselila v Nerezine,« pripoveduje Nina Sotelšek.



Obiskovalci razstave so najbolj navdušeni nad vsakdanjimi predmeti, ki jih poznajo tudi iz lastnega življenja. »Razstavljene predmete menjavamo, od sredine leta 2018, ko je bila razstava odprta, smo pripravili tudi več dopolnitev, kot je bila konec leta razstava o dedku Mrazu v Krškem,« pojasnjuje sogovornica. Osrednji interpreti zgodbe o osemdesetih so predmeti, ki so jih ljudje prinesli v muzej naravnost iz svoje kuhinje, dnevne sobe, tudi z zaprašenega podstrešja.



»Še pred kratkim uporabni predmeti naredijo na gledalca močan vtis. Ker to niso starodavni arheološki ostanki, je spomin nanje še zelo živ, in stik z njimi obudi ravno tiste spomine, ki so bili pozabljeni, zgodbe, ki smo jih prenehali pripovedovati,« pravi Sotelškova.


 

Nostalgičen spomin

Helena Rožman pa doda: »Osemdeseta so zelo dobro dokumentirano desetletje, saj razstavo poleg predmetov, ki smo jih prejeli in jih še prejemamo od prebivalcev Krškega, spremljajo tudi televizijska poročila in občinsko glasilo. Tako dobimo odličen vpogled v čas, o katerem imamo nostalgičen spomin: je že dovolj oddaljen, a ne toliko, da ne bi imeli ohranjenih predmetov, ki nam dobro predstavijo utrip vsakdanjega načina življenja.«



Razstava 80. so bila leta … je za krški mestni muzej pomembna tudi zato, ker je razmeroma mlad muzej, letos praznujejo deseto letnico delovanja, našel stično točko s prebivalci in so ga ti vzeli za svojega. »Potrdilo se je, da ljudje iz tega okolja potrebujejo muzej, zavedajo se njegovega pomena in odgovornosti, ki jo prinaša ohranjanje dediščine,« pravi Helena Rožman.

»Seveda pa si želimo, da bi se sodelovanje z lokalnimi prebivalci nadaljevalo in da bi se njihovo zaupanje krepilo, tako da bi muzej postal zbirališče dokazov naše preteklosti in pričevalec, da je Krško mesto zgodovine in kulture.« Z gradivom, ki so ga v muzej prinesli prebivalci, že gradijo nove zbirke, pripravili pa so tudi novo razstavo Radioamaterji: 60 let Radiokluba Krško, ki so jo odprli pred dnevi.