Ko lokalna skupnost 'povozi' ministra

Ljubljana – Ko se je po ptujski bolnišnici razširila vest, da bodo tja prepeljali 40 starostnikov, asimptomatsko obolelih za covidom-19, so se tam zaposleni z vodstvom na čelu ideji zoperstavili s številnimi pomisleki. Minister za zdravje Tomaž Gantar je včeraj od selitve odstopil, češ, da se s pristojnimi v bolnišnici nima več o čem pogovarjati, če ne želijo razumeti, zakaj bi bila selitev nujna. Poiskal bo novo rešitev.

»V EU velja, da so ministri posredno 'lastniki' bolnišnic, saj so te v državni lasti. Kar minister odloči, bi torej moralo biti upoštevano in spoštovano,« je dejal nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič, ki ga je včerajšnji lokalni odziv na ministrovo odločitev razočaral, ne pa presenetil. To, da lokalna skupnost 'povozi' ministra, se po Marušičevih besedah v Sloveniji pogosto dogaja: »Spomnimo se samo reforme zdravstvene mreže in poskusa reorganizacije bolnišnic.«

Vsi se strinjajo, dokler sprememba ni v njihovi neposredni bližini, pravi Marušič: »Za vse pa je odgovoren minister.« Marušič je dejal, da je v času novega koronavirusa Evropa padla na izpitu iz solidarnosti in da ni nič nenavadnega, da je padel tudi Ptuj. »Namesto da bi tamkajšnja bolnišnica ministrov predlog sprejela kot izziv, na katerem bi lahko gradila prihodnost, se je uprla,« je sklenil zdravnik in nekdanji minister.

Samo Fakin, še eden od nekdanjih ministrov za zdravje, se spominja, da so bili v ptujski bolnišnici vedno svojeglavi. »Ko sem bil še direktor ZZZS, so si zaželeli svoj ortopedski program. Čeprav temu nisem bil naklonjen, jim ga je na koncu uspelo dobiti.« Ptujska bolnišnica mora opravljati program za prebivalce Ptuja in okolice, ki ga kakovostno zmore v okviru razumne cene.
Zdaj se zdi, kot da je bolnišnica v lasti občine Ptuj, ne države, je bil oster Fakin. O odzivu ptujske županje Nuške Gajšek (SD), da niso bili obveščeni o selitvi starostnikov v bolnišnico, je dejal, da tudi ona očitno ne loči, kaj je občinska in kaj državna raven. Minister Gantar se je odločil, da bo poskusil urediti problematiko obolelih starostnikov, in po Fakinovem mnenju ni dopustno, da so se temu uprli tam, kjer bi morali prvi sodelovati. Že več let se šepeta, da bi morala biti ptujska bolnišnica negovalna, in po mnenju sogovornika so se verjetno zdaj zbali, da jih bodo prekategorizirali. Fakinu je žal, da je Gantar popustil, a ga razume.

Zakonsko neurejena oskrba

Teodor Pevec, strokovni direktor bolnišnice, je včeraj za 24ur dejal, da bi se k njim selili bolniki, ki nikoli niso pomoči iskali v njihovi bolnišnici, ampak obiskujejo murskosoboško bolnišnico, in pričakovali so, da bodo oni po Hipokratovi prisegi poskrbeli zanje. Odločitev ministrstva za selitev okuženih oskrbovancev zgolj na nego v njihovo hišo je po mnenju vodstva ustanove sprožila številna vprašanja zaposlenih in širše javnosti. Prepričani so, da bi bilo to v času umirjanja epidemije preveliko in nepotrebno tveganje ter grožnja za ustvarjanje novega žarišča na neokuženem območju. Poudarili so še, da bodo tudi v prihodnje z vsemi moralnimi in etičnimi načeli izpolnjevali poslanstvo zdravljenja ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, v vseh razmerah, tudi v primeru okužbe z novim koronavirusom.

V Koordinaciji zdravniških organizacij so zapisali, da bi selitev okuženih ljudi v bolnišnice brez zdravstvene indikacije povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki hudo bolni z drugo boleznijo že ležijo v bolnišnici. Opozorili so na zakonsko neurejeno dolgotrajno oskrbo bolnih in starejših ljudi v Sloveniji. Menijo, da se s tem, ko se z že tako omejenimi bolnišničnimi kapacitetami poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti domov, ne pripomore k boljši oskrbi starejše populacije.