Knovs bo le formiran, a brez SDS

Koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice je s privoljenjem NSi na kolegiju predsednice državnega zbora izglasovala sklep, da se bo število članov v parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) začasno zmanjšal z devet na sedem članov. Štiri mesta, tudi predsedniško in podpredsedniško, bodo pripadla NSi. Koalicijske poslanske skupine pa bodo imele v komisiji vsaka po enega člana. Tako bo Knovs po skoraj šestih mesecih od ustanovne seje državnega zbora na prihodnji seji državnega zbora le formiran.

Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb namreč določa, da mora državni zbor z večino glasov vseh poslancev izvoliti predsednika, podpredsednika in člane komisije, česar pa do zdaj niso mogli storiti, ker SDS protestno vanj ni želela imenovati članov. Vztrajajo, da bi morali skladno s preračunom strokovnih služb državnega zbora sami voditi tako opozicijski Knovs kot komisijo za nadzor javnih financ (KNJF), ki ga zdaj vodi NSi. Ta sicer deluje – vodi jo Jernej Vrtovec –, a v njej opozicija nima večine, kot določa poslovnik, saj SDS tudi vanj ni imenovala svojih članov.

Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je pojasnil, da so SDS pozvali že petkrat ali šestkrat, naj ta mesta zasede ter da jim gre v bistvu samo boj za stolček, ne za varnost te države. »Sistem varnostnoobveščevalnih služb, ki dela v interesu te države, mora biti nadzorovan, spremljati ga mora parlament, kajti to pomeni notranjo in zunanjo varnost Slovenije, ki mora biti ta trenutek pred politizacijo in destrukcijo,« je še navedel. Tako koalicija kot NSi pa sta se zavezali, da bodo takoj spremenili sestavo, ko bo SDS pripravljena vanjo imenovati svoje člane.

Knovs bo do takrat po napovedih NSi vodil nekdanji državni sekretar na Toninovem obrambnem ministrstvu Janez Žakelj.

Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je sejo protestno zapustila in navedla, da gre za levi fašizem s podporo krščanske demokracije.

V prihodnje, še posebno pred lokalnimi volitvami in referendumi, je tako pričakovati, da se bo pritisk na NSi, ki je do zdaj že večkrat koketirala z Gibanjem Svoboda še povečal. Vsaj dokler SDS ne bo imenovala svojih članov v obe parlamentarni komisiji NSi, tudi ne želi prispevati niti svojih podpisov za ustanovitev parlamentarne komisije, s katero si največja opozicijska stranka želi preiskovati imperij Martina Odlazka, domnevno odtekanje denarja iz družbe Gen-I in financiranje kampanje Gibanja Svoboda.

Na parlamentarnih hodnikih je mogoče slišati, da je Gibanje Svoboda vodenje KNJF omogočilo NSi prav v zameno za to, da ne bodo prispevali podpisov za preiskovalno komisijo. V SDS pa NSi očitajo tudi dogovor z Gibanjem Svoboda, da njihovi člani in podporniki ohranjajo vodilne položaje, poslanec SDS Žan Mahnič jo je zato v čivku imenoval kot »podkoalicijsko«.

Prvak NSi je očitke, da bi obstajal kakršnkoli dogovor z Gibanjem Svoboda sicer že zanikal.