19. marca nov traktorski protest v Ljubljani

Kmetijske organizacije niso zadovoljne s pogajanji z ministrstvi, ki po njihovih besedah niso obrodila sadov. Slabo leto dni po velikem protestu v Ljubljani so za prihodnji torek v prestolnici napovedali nov traktorski protest. Izpostavili so sedem glavnih zahtev.

»Vnaprej se opravičujemo meščanom za neljube dogodke, a borimo se za svoje pravice. Od vlade in ostalih zahtevamo izpolnitev zahtev, da bomo lahko še naprej obdelovali slovensko podeželje,« je povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine ter Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije so konec februarja zaradi prepočasnega napredka pri pogajanjih napovedale stopnjevanje pritiska na politične odločevalce s protestom. Februarja je po Sloveniji potekalo več protestnih shodov, na katerih so kmetje opozarjali na slabe razmere v kmetijstvu, pri čemer so izpostavili niz zahtev do vladajoče politike. Prednostno reševanje jih zahteva sedem, so danes opozorili predstavniki kmetijskih organizacij.

Glavna zahteva je umik obdavčitve plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD). To je še posebej pomembno za hribovske in gorske kmete, 45.000 jih je, ki že brez te obdavčitve težko preživijo. Če hočemo ohraniti te površine in mlade kmete na hribovskih kmetijah, je treba umakniti to obdavčitev, je dejal predsednik združenja hribovskih in gorskih kmetov Janez Beja.

Pravica do protesta

Ministrstvi za kmetijstvo in finance sta za reševanje te problematike napovedali oblikovanje medresorske delovne skupine, ki bo vključevala tudi predstavnike kmetijskih organizacij, in analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in plačil OMD, kar bi bila podlaga za morebitne spremembe obstoječe davčne obravnave plačil OMD. 

Pri suhih zadrževalnikih sanacijski načrt za vsako kmetijo

Druga zahteva kmetov se nanaša na gradnjo suhih zadrževalnikov za preprečevanje pred poplavami, ki so načrtovani v Spodnji Savinjski dolini. Roman Žveglič iz kmetijsko-gozdarske zbornice je ponovil, da kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, vendar se je treba s »tresočo roko« lotiti načrtovanja suhih zadrževalnikov, s katerimi bomo izgubili veliko najboljše kmetijske zemlje. Kmetje zahtevajo izdelavo celovitega vpliva suhih zadrževalnikov na okolje. Za vsako kmetijo je treba preveriti, kaj bi to zanjo pomenilo, nato pa narediti ekonomski izračun in sanacijski načrt.

Žveglič je dejal, da potekajo intenzivni pogovori med lokalnimi skupnostmi in prizadetimi kmeti ter ministrstvom za naravne vire in prostor ter direkcijo za vode. Pri obeh inštitucijah so kmetje naleteli na posluh, a čakajo na pisne zaveze. »Upam, da bomo do petka podpisali zaveze, ki bodo veljale za vse.« Kot je dodal Anton Medved, je od teh zavez odvisno, ali si bodo glede protesta morda še premislili. 

Izplačila subvencij ne smejo zamujati

Predsednica zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic je izpostavila zamude pri izplačilu kmetijskih subvencij. »Nedopustno je, da smo sredi marca, določene kmetije pa še vedno niso dobile izplačil, ki predstavljajo zagonska sredstva za začetek sezone.« S tem se po njenih besedah povečuje tveganje, da bo proizvodna zmogljivost kmetij upadla. »Zahtevamo takojšnja izplačila in zavezo, da bodo izplačila v naslednjem letu redna,« je poudarila. 

Predsednik zadružne zveze Borut Florjančič je predstavil zahtevo za zagotovitev dovolj denarja za kmetijske okoljsko-podnebne ukrepe (ukrepi KOPOP); zanje bo namenjenega 30 odstotkov manj denarja, ker se je vanje vpisalo večje število kmetov od pričakovanega. »Ukrepi KOPOP niso namenjeni sami sebi, ampak varovanju narave,« je pojasnil Florjančič. Kmetje so po njegovih besedah z velikimi investicijami pristopili k tem ukrepom, zato ne moremo sprejeti, da denarja ni dovolj. Zahtevajo dovolj denarja za celotno programsko obdobje skupne kmetijske politike, možnost pristopa novih kmetij in vštetje novih površin v ukrep, če se obseg površin na kmetiji poveča.

Irena Ule iz zveze kmetic je opozorila, da se zaradi »nam nerazumljivih ukrepov« socialni položaj na kmetijah zaostruje, in vladno stran pozvala, naj kmetom zagotovi podporno okolje, da bodo lahko delali. 

Poleg navedenih zahtev kmetijske organizacije zahtevajo še, da se evropska zakonodaja, ki določa pogoje kmetovanja ob vodnih pasovih, prenese v slovensko, ki je strožja. Število medvedov in volkov pa je po njihovem treba zmanjšati na vzdržno raven. Kaj to pomeni, je orisal Anton Medved, ko je dejal, da smo imeli ob vstopu v EU v Sloveniji 800 medvedov in dva tropa volkov.