Kmetijski strateški načrt v zaključni fazi usklajevanj

Na kmetijskem ministrstvu so želeli, da bi krovni dokument razvoja kmetijstva za obdobje 2023–2027 – to pomeni končni, z evropsko komisijo usklajeni predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) – predstavili na krovnem kmetijskem dogodku, kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. A komisija pa tudi okoljsko ministrstvo s SN SKP in okoljskim poročilom zanj še niso zadovoljni. Pripombe imajo tudi kmetje.

Kmetijsko ministrstvo čaka še na končne pripombe komisije na integrirano pridelavo, ki jo SN SKP vrača med kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe. Komisija meni, da je Slovenija vključila premalo hektarjev v plačila za kmetovanje na območjih Natura 2000. Okoljsko ministrstvo pa od SN SKP terja »bistveno« povečanje površin, namenjenih varstvu biotske pestrosti. SN SKP predvideva nekaj manj kot 12.500 hektarjev takšnih površin, v zdajšnjem programskem obdobju jih je 5800 hektarjev, v načrtu, s katerim naj bi se zagotovila ustrezna biotska pestrost na travinju, pa je zapisana številka 24.500 hektarjev, je pojasnil Branko Ravnik s kmetijskega ministrstva. Na ministrstvu menijo, da je ocena 12.500 hektarjev primerna, bo pa treba kmete motivirati za vstop v ta ukrep.

Na domačem terenu – s komisijo je zadeva že usklajena – najbolj buri duhove višina plačil za trajno travinje, ki je nižja kot v zdajšnjem programskem obdobju. Na ministrstvo letijo očitki, da s tem zanemarja gorske kmetije in da se bo s tem število ekoloških kmetij, med katerimi je veliko gorskih, še dodatno zmanjšalo. A Ravnik pojasnjuje, da so se na drugi strani bistveno povečala plačila za njive, zato zmanjšanje plačil za trajno travinje ne bi smelo negativno vplivati na gorske kmetije.

Ministrstvo potrdilo okoljsko poročilo za kmetijski strateški načrt

Okoljsko »najbolj ambiciozen« načrt

Ravnik je poslušalcem, večinoma samim dobrim poznavalcem kompleksne kmetijske politike, v nabito polni dvorani povzel bistvo 1200 strani dolgega dokumenta, na katerega je komisija podala 286 pripomb. Povedal je, da v tem predlogu SN SKP ostajajo nespremenjeni ukrepi (po novem imenovani intervencije) iz predloga strateškega načrta, ki je bil poslan v uradno presojo komisiji konec decembra lani, je pa tekst izboljšan glede na pripombe komisije v tem, da je bolj jasen.

Kmetijska ministrica Irena Šinko je dejala, da sta glavna izziva SN SKP trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in samooskrba s hrano. Tako kot njen predhodnik Jože Podgoršek je prepričana, da jim je »kljub velikim razlikam in pregovarjanjem« z naborom intervencij v SN SKP uspelo zajeti oba izziva. Prav tako je prepričana, da je načrt »daleč najbolj okoljsko ambiciozen« doslej, kar kaže tudi obseg plačil za prakse, ki prispevajo k varstvu okolja, biodiverziteti in doseganju podnebnih ciljev.

Majava zelena arhitektura kmetijskega načrta

Pripombe na predlog SN SKP, ki so prišle v okviru javne razgrnitve SN SKP in okoljskega poročila (potekala je do 11. avgusta), je ministrica strnila v tri skupine. Prva je, da SN SKP ne odgovarja na izzive prehranske varnosti in ne zagotavlja odgovorov na ključna vprašanja. Druga strateškemu načrtu očita, da je premalo okoljsko ambiciozen, ker je ekološko kmetijstvo edini odgovor na nove izzive, tretja pa, da se preveč zmanjšujejo subvencije za gorske kmetije.

Ministrica je priznala, da v Sloveniji »nimamo jasne informacije, kaj se dogaja z našo kmetijsko proizvodnjo«; kolikšen je obseg pridelave, kolikšen delež pridelave je tržen in kam se prodaja. Prihodnje leto bo zato ministrstvo začelo zbirati informativne podatke in na podlagi teh določilo nadaljnje usmeritve. Informacije o kmetijski proizvodnji bodo pomagale tudi pri morebitni spremembi definicije aktivnega kmeta, s katero marsikdo ni zadovoljen, je še povedala Šinko.

Uničevanje narave ogroža prehransko varnost

Bojazen, da bo Slovenija postala »narodni park«

Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je izrazil zadovoljstvo, ker se je v SN SKP vložilo več denarja, kot je nujno. »Država se je zavedala strateškosti kmetijstva, naša odgovornost pa je, da bomo upravičili njeno zaupanje.« Želi, da bi celoten dokument čim prej spoznali deležniki – kmetijski svetovalci in kmetje –, in proučili, kako ga bodo uresničevali, da bomo pridelali več hrane.

Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je prav tako zadovoljen, ker je država namenila dodatnih 350 milijonov za kmetijstvo v zdajšnjem programskem obdobju, meni pa, da je v SN SKP za prihodnje programsko obdobje premalo poudarjena prehranska varnost Slovenije. »Bojimo se, da bo Slovenija postala narodni park, če bi sledili vsem omejitvam. Treba je upoštevati naravne danosti.«

Predsednica zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager je povedala, da so pripravljavce strateškega načrta ves čas opozarjali, da samo garancijske sheme ne bodo dovolj, da mladi kmetje potrebujejo tudi obrestne mere. »Finančni instrumenti so ključni za mlade, da bomo lahko dostopali do investicijskih sredstev, ki jih potrebujemo.« Prav tako je predstavnike ministrstva vprašala, ali bodo mladi kmetje dobili dodatne točke na razpisih, ker zdaj z njih izpadajo. To vprašanje še ni razrešeno.

Potrditev o ustreznosti načrta do sredine septembra 

SN SKP bo v prihodnjem petletnem obdobju med kmete, živilsko-predelovalno industrijo in gozdarje razdelil skupno 1,8 milijarde evrov, od tega 700 milijonov evrov za prvi steber SKP (neposredna plačila, čebelarstvo in vinarstvo) in 1,1 milijardo evrov za drugi steber (program razvoja podeželja).

Ministrstvo se s komisijo še usklajuje o končnem predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike. Usklajuje tudi vsebino priporočil in omilitvenih ukrepov, ki jih je podalo okoljsko poročilo. Brez potrditve okoljskega poročila skupni načrt ne more dobiti potrditve Bruslja. Ravnik upa, da bodo do sredine septembra dobili odločbo, da je strateški načrt ustrezen. To bi pomenilo, da so tehnična pogajanja s komisijo zaključena. V formalno potrditev komisiji lahko ministrstvo strateški načrt pošlje takoj po tem, ko SN SKP in okoljsko poročilo obravnava vlada (predvidoma do sredine septembra). Sočasno s temi postopki se pripravljajo izvedbene uredbe.