Kmetje od države pričakujejo pojasnila o odkupu pšenice

Kmetje pričakujejo, da jim bo vlada čim prej predstavila izhodišča ob napovedanem ukrepu odkupa slovenske pšenice. Trenutno ne vedo, kako se bodo oblikovale cene ter ali bo pšenico odkupovala država ali tržni odkupovalci in bodo potem dobili kakšen dodatek, so na dogodku Žetev pšenice povedali predstavniki Panvite in njihovi kooperanti.

Žetev pšenice je skupina Panvita pripravila v času intenzivne žetve. Poželi so tretjino pridelka, približno 4000 ton, večina ga je že v skladiščih. Član uprave in direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Branko Virag je ob tem opozoril, da so v negotovosti, ker ne poznajo podrobnosti o odkupu, ki ga načrtuje vlada.

Prehranska varnost bo zelo pomembna in jasno je, da moramo vsi skrbeti za to. Nekatere države so že ukrepale v to smer. Hrana se bo še dražila, poceni hrane kot pred letom ne bo več in vsaj leto dni, do nove žetve, bo trajal cikel visokih cen za potrošnika, je posvaril Virag.

Panvita skupaj s kooperanti pridela 12 odstotkov slovenske pšenice, doslej poželi tretjino pridelka. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Pridelek nekoliko manjši

Letos je v Sloveniji s pšenico zasejanih dobrih 28.000 hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140.000 do 150.000 ton pšenice, kar bi pomenilo 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni.

Po Viragovi oceni bo pridelek pšenice količinsko nekaj manjši od povprečja zadnjih let, za kakovost pa upa, da ne bo veliko nižja. Glede na pričakovanja v maju, ko je pšenici dobro kazalo, pa bo pridelek nižji za okoli 15 odstotkov, saj ga je zmanjšal toplotni udar v zadnjih dobrih treh tednih.

Panvita obdeluje 1200 hektarjev svojih površin, približno toliko tudi njeni kooperanti. Skupaj je to okoli 12 odstotkov slovenske pridelave pšenice. Virag je poudaril, da »vsa pšenica, pridelana na naših in poljih pogodbenih pridelovalcev, konča v naših silosih in je namenjena slovenskemu trgu, in to že več kot deset let«.

»Če želimo ublažiti cene kruha, bo morala vmes poseči država«

Kmetje za krušno pšenico pričakujejo najmanj 400 evrov 

Da bi morala pšenica ostati doma, so prepričani tudi kooperanti. Tončka Berden iz Turnišča in Tomaž Nemec iz Bukovnice sta povedala, da sta zadovoljna s sodelovanjem s Panvito, ne pa z državo, ker da bi morala biti odkupna cena znana vsaj dva tedna pred žetvijo.

Berdenova pravi, da glede na velike podražitve surovin, za katere so plačali od 240 do 250 evrov po toni, pričakujejo najmanj 400 evrov, 300 evrov pa bi želeli za krmno pšenico. Nemec pa je dodal ugotovitev, da se od kmetov sedaj pričakuje solidarnost, potem ko so se prejšnja leta vsi izgovarjali na borzo in jim zbijali ceno pridelka. Država bi morala po njegovem odkupiti pšenico po višjih cenah kot konkurenca, s čimer bi najbolj spodbujala kmeta.