Kljub napredku breme raka v svetu nezadržno narašča

Leta 2050, čez samo četrt stoletja, bo v svetu v primerjavi z letom 2022 kar 77 odstotkov več ali 35 milijonov novih primerov raka. Še bolj kot številke lahko skrbi podatek, da v številnih državah v povezavi z rakom nista ustrezno urejena niti financiranje prednostnih storitev niti paliativna oskrba.

Zadnja raziskava o bremenu raka v 115 državah sveta je po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), dala porazne rezultate, saj le slabih 40 odstotkov držav iz raziskave obvladovanje raka krije kot del temeljnih zdravstvenih storitev za vse državljane, zgolj slaba tretjina pa dodatno krije še paliativno oskrbo obolelih. Strokovnjaki IARC zato svarijo pred naraščajočim bremenom raka in pomanjkljivo oskrbo obolelih ter poudarjajo nujno odpravo neenakosti glede raka po vsem svetu, kar pa naj bi bilo predvsem »stvar politične volje«.

Tobak, alkohol, onesnažen zrak ...

Ne le staranje svetovnega prebivalstva, k vse večjemu bremenu raka prispeva tudi naraščajoča izpostavljenost tveganjem, ki so povezana z družbenoekonomskim razvojem. Tobak, alkohol, prehrana in onesnaženost okolja so ključni dejavniki tveganja za rakava obolenja.

Po ocenah iz leta 2022 je bilo v svetu 20 milijonov novih primerov raka. FOTO: Shutterstock

Po ocenah iz leta 2022 je bilo v svetu 20 milijonov novih primerov raka, obolenje pa je zahtevalo 9,7 milijona smrti. V petih letih po diagnozi naj bi živelo še 53,5 milijona ljudi. Za rakom v življenju zboli približno eden od petih Zemljanov, eden od devetih moških in ena od 12 žensk pa umre. V 2022 je rak največ smrti, 5,8 milijona, zahteval v Aziji, najmanj, dobrih 73.770, pa v pacifiških državah. Evropa z 1,9 milijona smrti se uvršča visoko na drugo mesto. Dve tretjini novih primerov raka je v 2022 predstavljalo deset vrst: na prvem mestu je pljučni rak z 2,5 milijona novimi primeri, v zgornji polovici sledijo rak dojke, debelega črevesa in danke, prostate in želodca.

Zastrašujoče prognoze

Pljučni rak je tudi vodilni vzrok smrti zaradi raka v svetu; zahteval je 1,8 milijona življenj. Polovico manj smrti je bilo zaradi raka debelega črevesa, 760.000 obolelih je umrlo zaradi raka jeter, za rakom dojke pa 670.000 žensk. Rak materničnega vratu je osmi najpogostejši rak na svetu in deveti najpogostejši vzrok smrti, obenem pa najpogostejši rak pri ženskah v kar 25 državah, od teh so številne v podsaharski Afriki.

Pljučni rak zahteva tri smrti vsak dan tudi med Slovenci. Pri nas na leto odkrijejo okoli 1560 novih primerov pljučnega raka, kar je približno desetino vseh novih primerov vseh rakov na leto. Zaradi njega umre več kot 1200 ljudi. Prognoza, po kateri bo za eno od vrst raka pri nas do svojega 75. leta zbolela polovica moških in tretjina žensk, rojenih po letu 2020, je precej zastrašujoča ...

Slaba alternativa

Velike neenakosti v bremenu raka izkazuje zlasti rak dojke. V državah, kjer je tako imenovani indeks človekovega razvoja visok, bo po ocenah raziskave za njim v življenju zbolela ena od 12 žensk, ena od 71 pa tudi umrla. Nasprotno bo v manj razvitih državah za rakom dojke zbolela ena od 27 žensk, ena od 48 pa bo bitko z njim izgubila. Ženske iz manj razvitih območij imajo polovico manj možnosti, da zbolijo za tem rakom, a na drugi strani obstaja večje tveganje za smrt zaradi pozne diagnoze in neustreznega dostopa do kakovostne oskrbe.

Obolevajo tudi otroci

Rak pa ni le obolenje starejših. Najpogostejši raki, ki se razvijejo pri mlajših od 20 let, so levkemije, limfomi in tumorji centralnega živčnega sistema. Tudi pri otrocih so rakava obolenja povečini posledica okoljskih dejavnikov, a vzrokov za večino otroških rakov, kot navaja SZO, ne poznamo.

Leta 2020 je po vsem svetu za rakom zbolelo skoraj 280.000 otrok in mladostnikov do 19. leta, skoraj 110.000 otrok pa je zaradi raka umrlo. Samo v Sloveniji za rakom vsako leto zboli 80 otrok in mladostnikov. Ozdravljivost je 80-odstotna.