Golob: Slovenija ni idealna država. Je pa edina naša

Premier Robert Golob je na državni proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti spomnil na občutke ponosa in samozavesti ob odločitvi za samostojno državo. To je treba izkazovati tudi danes in enako kot pred desetletji odločno hoditi po poti sprememb na bolje, četudi niso lahke. Vlada bo pri teh vztrajala, je zatrdil.

Premier je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi spomnil na leto 1990 in plebiscitarno odločitev volivcev za samostojno državo. Kot je dejal, so bili tedaj vsi po malem idealisti, niso pa bili naivni.

»Na plebiscit smo šli kot zrel narod, z vso težo zgodovinske odgovornosti. Nismo fantazirali o nemogočem. Vedeli smo, da je težko stati na lastnih nogah. Ampak vedeli smo tudi, da to zmoremo. In da znamo obrniti stvari. Na bolje,« je izpostavil.

Pot do tja pa ni bila lahka, vodila je čez osamosvojitveno vojno in »katastrofalno tranzicijsko krizo, ki je razbila družine in uničila življenja«.

A tudi danes spremembe na bolje niso lahke, je izpostavil. Četudi sebe in svojo vladno ekipo priganja s časovnicami, ki mnoge jezijo, Golob zatrjuje, da se zaveda, da spremembe ne morejo biti hitre.

»Ampak tako kot nam v devetdesetih letih kljub težavam nikoli ni bilo žal za plebiscit, tako bomo tudi zdaj odločno hodili po poti sprememb,« je odločen premier. Pri tem so po njegovih besedah naredili tudi kakšen korak nazaj, in ga še bodo, če bo treba. »Ne iz negotovosti, temveč iz odgovornosti,« je zatrdil.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Tako kot se od odraslega človeka pričakuje, da sprejme, kritiko, če je upravičena, se prilagodi in se popravi, je po Golobovem mnenju enako treba pričakovati tudi od zrele politike. Kot je napovedal, pa bodo na začrtani poti vztrajali.

Ob tem se je dotaknil nekaterih nalog, ki vlado čakajo v prihodnjih mesecih. Kot je zagotovil premier, bodo oblikovali smiselne, hitre in delujoče ukrepe za gospodarstvo, pazili na uravnoteženo proračunsko porabo, glasov in naklonjenosti si ne bodo kupovali z bonbončki za ceno javnofinančnega zdravja Slovenije.

Vnovič je napovedal tudi sredstva za raziskave. »Nikoli nam ne bo žal niti enega samega evra, ki ga bomo vložili v slovenski talent. Talenta imamo ogromno, toliko, da se čudi in nam ga zavida ves svet,« je optimističen premier.

Hkrati pa je bil oster do zaničevanja Slovenije, teptanja njenih temeljnih institucij in trditev, da klavrno propadajo šolstvo, zdravstvo, sociala. Kot je opozoril, gre za sisteme, v katerih na tisoče ljudi trdo dela dan za dnem.

A eno je po Golobovih besedah kritičnost, drugo so zmerljivke. In slednje ga jezijo. »Zaradi prejšnjih generacij, ki so to državo sanjale in gradile, zanjo dale ugled, zdravje, tudi življenje, in zato, ker te zmerljivke preprosto niso resnične,« je izpostavil.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Slovenija ni idealna država, ker take ni. Je pa edina naša. Od Hodoša do Pirana, od Črnomlja do Kranjske Gore. Gradimo jo skupaj. Gradimo jo spoštljivo in odgovorno. Imejmo jo radi. In imejmo radi drug drugega,« je pred dnevom samostojnosti in enotnosti pozval predsednik vlade.

Ob koncu je državljanom vesel in blagoslovljen božič. »In naj bo leto 2025 ena sama vztrajna, pogumna, radodarna, ponosna pot na bolje,« je sklenil Golob.

Klakočar Zupančič pozvala k povezovalnim dejanjem

Duh enotnosti, ki je slovenski narod povezal pred več kot 30 leti, ostaja dragocena dediščina, je na slavnostni seji DZ slavnostni seji DZ pred dnevom samostojnosti in enotnosti izpostavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. A kot je opozorila, te pogosto ne znamo ali zmoremo uporabiti. Tako je pozvala k povezovalnemu delovanju.

Slovenija se bo v prihodnjih dneh spominjala dogodkov izpred 34 let, ki so tlakovali pot k nastanku in mednarodnem priznanju samostojne in neodvisne države. Četudi so bili časi težki in so zahtevali žrtve, pa so pomenili preporod slovenske samobitnosti, poguma in narodnega zanosa, je predsednica DZ dejala v nagovoru zbranim na slavnostni seji DZ.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Prepričana je, da državni praznik opominja, kako ključna je bila enotnost v času, ko je bil narod pred največjo preizkušnjo. Tedaj so skupaj stopile različne družbene in politične skupine, ki so premagale medsebojne razlike in se osredotočile na skupen cilj. K temu je predsednica DZ pozvala tudi danes. Ocenila je, da mora Slovenija kljub razlikam ostati povezana in močna, saj bo le tako mogoče zagotoviti blaginjo državljanom, Slovenijo pa ohraniti kot »oazo miru v tem na več ravneh podivjanem svetu«.

Ta se namreč po njenih besedah dandanes z divjanjem vojn, vnovičnimi genocidnimi dejanji in podnebnimi spremembami bliskovito spreminja. Velika skrb je po njenih besedah tudi »ponoven vzpon idej dveh najstrašnejših ideologij v zgodovini človeštva po evropski celini«. Kot je dejala, je ponosna, da je DZ temu rekel ne, s čimer je spomnila na sprejem novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma.

Nadalje se je obregnila tudi ob kritike, ki so v zadnjem tednu letele nanjo in njeno delo na čelu DZ. Kot je poudarila, nihče ni dolžan stoično prenašati ponižujočega, žaljivega in sovražnega govora. »Nismo se borili za to, da bomo v domovini poslušali sovražne govore, ki spodkopavajo našo pravno državo in ustavno ureditev. Kajti sovražni govori se lahko hitro spremenijo v dejanja, dejanja pa v tragedijo neslutenih razsežnosti,« je izpostavila.

Zato je po njenih besedah pomembno, da kljub močnim čustvom, s katerimi je mogoče spretno manipulirati, ostanemo občutljivi na podpihovanje sovraštva ter zaničevanje neodvisnih organov in institucij.

Zbrane je pozvala k izboljšanju, bolj strpnemu in prijaznemu koščku sveta, da se bodo vsi počutili svobodni in varni. »To dolgujemo sebi, svojim prednikom in svojim otrokom. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa ustvarjamo prihodnost in s svojim zgledom pokažemo, da lahko majhen narod naredi velike stvari«.

Dan samostojnosti in enotnosti naj bo tako po besedah Klakočar Zupančič ne le spomin na preteklost, ampak tudi priložnost za premislek o sedanjosti in prihodnosti, za ponovno zavedanje vrednot, na katerih temelji država in odgovornosti do prihodnjih generacij.

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Državljanom je zaželela, da prihajajoči državni praznik preživijo s ponosom in optimizmom za prihodnost. »Naj bo to dan, ko se zavedamo, kako dragocena je naša samostojnost in kako pomembno je, da ostanemo enotni,« je dejala. Zbranim pa je na srce položila tudi željo, da bi bile tudi prihodnje generacije ponosne, kot so sedanje, na tiste, ki so za domovino dali največ, kar so imeli - svoje življenje. »Njim in ne politiki gre namreč največja zasluga za to, da praznujemo dan samostojnosti in enotnosti,« je še poudarila.

Slavnostne seje so se ob poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade, tudi tokrat pa med njimi ni bilo premierja Roberta Goloba, ki bo sicer slavnostni govornik na večerni državni proslavi. Seje DZ so se udeležili tudi bivši predsedniki republike, Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor, več nekdanjih predsednikov DZ, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

V kulturnem programu slavnostne seje sta nastopila Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov.

Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije.