Klakočar Zupančič: Neustavnost zakona ugotovili na pobudo opozicije

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pred obravnavo sklepa o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi poudarila, da novela odpravlja protiustavnost. To je ustavno sodišče ugotovilo s tremi odločbami, nastale pa da so na neposredno ali posredno pobudo sedanje opozicije.

DS izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi

Kot je v izjavi za medije pojasnila predsednica parlamenta, je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2011, ki se je nanašala na načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, naložilo državnemu zboru, da vzpostavi mehanizem, ki bo preprečeval zlorabe v postopku parlamentarne preiskave, ki se nanašajo predvsem na predlaganje članov in predsednika preiskovalne komisije za priče. S tem se lahko namreč povsem onemogoči delovanje preiskovalne komisije, parlament pa ugotovljene protiustavnosti v več kot desetletju še ni odpravil, je dejala.

Z drugima dvema odločbama iz leta 2021 pa po njenih navedbah ustavno sodišče opozarja, da poslanci v preiskovalnih komisijah ne smejo segati na področje drugih vej oblasti, prva odločba se nanaša na sodno, druga pa na državnotožilsko neodvisnost.

Parlamentarno preiskavo v ustrezne ustavne okvirje

»Vse tri odločbe so pravzaprav nastale po direktni ali pa indirektni iniciativi zdajšnje opozicije,« je izpostavila in pojasnila, da je prvo zahtevo na ustavno sodišče podala sedanja opozicija, konkretno stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Drugi dve odločitvi ustavnega sodišča sta po njenih besedah »odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državnotožilskih pristojnosti«.

Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Novela zakona o parlamentarni preiskavi parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka, postavlja jo v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe, in sicer tako postopkovne zlorabe kot pa zlorabe, ki bi se utegnile zgoditi v primeru političnih preigravanj, diskreditacij političnih nasprotnikov in tudi morebitnih kršenj človekovih pravic posameznikov, ki se lahko znajdejo v parlamentarni preiskavi,« je prepričana predsednica parlamenta. Novela po njenih besedah tudi varuje osebe, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi predvsem kot preiskovanci.

Predsednica državnega zbora upa, da bodo vsi poslanci, ki jim je mar za pravno državo, glasovali za sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma v tem primeru. Po njenem prepričanju bomo, ko bo novela zakona o parlamentarni preiskavi začela veljati, »v Sloveniji doživeli preporod pravne države«.

Ne politični, ampak pravni okvir

Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. »Kakršnokoli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Tukaj gre za varstvo ustavnih načel in za to, da parlamentarna preiskava resnično postane tisto, čemur je bila že od začetka namenjena, da se ugotavlja politična odgovornost nosilcev javnih funkcij,« je pojasnila.

Kakršnokoli vpletanje politike je nekorektno in ni prav, opozarja predsednica državnega zbora. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Tukaj delujem kot, recimo temu, karikiram, varuh ustave in varuh pravne države in tudi nekdo, ki se je kot prvi lotil izvršitve odločb ustavnega sodišča, od katerih je ena neizvršena, neupoštevana že več kot deset let,« je še dodala.

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica državnega zbora, slednji jo je po vetu državnega sveta potrdil v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v parlament prejšnji teden vložili v SDS. Predsednica parlamenta je nato že določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v parlamentu vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, o katerem bo državni zbor odločal danes.