DS izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi

Državni svet je z 18 glasovi za, 11 proti in enim vzdržanim podprl predlog komisije DS za državno ureditev in izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek. Pomisleki DS se nanašajo tako na postopek sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino.

Pobudo za odločanje o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi je podal državni svetnik Andrej Poglajen. Med drugim navaja, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.

Številni pomisleki, ki so se pojavili med obravnavo predloga novele zakona, so ostali nerazrešeni tudi po sprejetih amandmajih, je na izredni seji DS predstavil državni svetnik Miloš Pohole.

Rešitve zakonske novele ne izpolnjujejo zahtev iz odločb ustavnega sodišča, ki naj bi se jih z novelo preneslo v zakonodajo, je ocenil. Novela posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar pa predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost izvrševanja pristojnosti DS v zvezi s parlamentarnimi preiskavami na njegovo zahtevo.

Z odložilnim vetom se izpodbija tudi enega glavnih argumentov predlagateljice novele predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, to je, da se z zakonom omogoči naknadno ustavosodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pri tem je opozoril, da se je ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih, tako akt ne more posegati v priskovančeve človekove pravice. Ta ima v kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko do posega pride, že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic, je navedel.

Opozoril je tudi, da so v zakonodajnem postopku zelo kritične pripombe podali tudi zakonodajno-pravna služba DZ, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državnotožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki pa po oceni DS v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri, je navedel.

»Bomo pač še enkrat odločili o zakonu«

»Slovenija je pravna država in to pomeni, da je vsaka oblast omejena s pravom,« pa je na seji DS izpostavila Urška Klakočar Zupančič. Novela zakona je po njenem mnenju potrebna zato, ker so se parlamentarne preiskave sprevrgle v sredstvo za politično obračunavanje. Znova pa je zatrdila, da novela zakona ne bo imela učinka na že ustanovljene parlamentarne preiskave.

Novela zakona uresničuje tri odločbe ustavnega sodišča, saj so parlamentarne komisije v preteklosti posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine ter tudi v pristojnosti različnih vej oblasti in samostojnih in neodvisnih institucij, je dejala. Novela pa sledi tudi priporočilom Evropske komisije, ki je večkrat opozorila, da so parlamentarne preiskave »šle izven svojih meja«.

Po njenih besedah gre le za dve rešitvi; da parlamentarne preiskave postanejo ustavne, omejene s pravom, ustavo in zakoni, hkrati pa novela ponuja odgovor, kaj storiti v primeru, ko so člani parlamentarnih komisij predlagani za priče.

Kljub temu, da je izglasovanje veta pričakovala, je Klakočar Zupančič napovedala, da se bo »za pravno državo borila še naprej, neizprosno in neutrudno«. Tudi za to, da novela zakona začne veljati, »da ne bomo več gledali igračkanja s parlamentarnimi preiskavami in drugimi parlamentarnimi instituti v DZ«. »Bomo pač še enkrat odločili o zakonu in ko bo začel veljati, bo začel veljati,« je dejala in dodala, da bodo poslanke in poslanci od takrat naprej lahko ponosni na svoje delo.

Novelo zakona, ki jo je DZ sprejel v ponedeljek, med drugim uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži.

Poslanci NSi so sicer še pred sprejemom novele predlagali razpis posvetovalnega referenduma, a ga je DZ minuli teden zavrnil.

DZ mora tako o noveli zakona ponovno glasovati na prvi naslednji seji, predvidoma bo to po parlamentarnih počitnicah. Za vnovično potrditev novele zakona bo potrebnih 46 poslanskih glasov.