Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

SDS in NSi z ovadbo nad Urško Klakočar Zupančič

»Gre za napad na institucijo, izveden na način osebnega napada in diskreditacije,« jo branijo v njenem Gibanju Svoboda.
Urška Klakočar Zupančič se bo na očitke opozicije predvidoma odzvala jutri. FOTO: Blaž Samec/Delo
Urška Klakočar Zupančič se bo na očitke opozicije predvidoma odzvala jutri. FOTO: Blaž Samec/Delo
11. 9. 2024 | 12:37
11. 9. 2024 | 13:18
3:10

V SDS in NSi so policiji in ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi proti predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. »Sodu je izbilo dno njeno postopanje v primeru zahteve za odreditev preiskovalne komisije o energetiki,« sta zatrdila poslanec SDS Danijel Krivec in poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Klakočar Zupančičeva je po podanem mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe namreč zdaj že drugič zahtevala, naj zahtevo, pod katero so podpisani poslanci SDS in NSi, popravijo skladno s pripombami, sicer je ne bo uvrstila na dnevni red seje državnega zbora. To je zahteval del poslank in poslancev, zato ji v SDS in NSi očitajo kršenje 85. člena ustave, ki predvideva, da mora predsednik državnega zbora sklicati sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike.

A Klakočar Zupančičeva se brani, da so tudi njeni predhodniki, konkretno France Cukjati, ravnali enako in da ne more na dnevni red uvrstiti neustavne zadeve. Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki je njenemu ravnanju tako kot tudi vodja poslancev njene stranke Gibanja Svoboda Borut Sajovic stopil v bran, je spomnil, da je njen predhodnik Igor Zorčič zavrnil sklic seje, ko je SDS zahteval prepoved Levice.

»Ovadba predsednice državnega zbora je napad na institucijo, izveden na način osebnega napada in diskreditacije,« je bil še kritičen Sajovic.

Krivec je sicer spomnil, da ni prvič, da je predsednik državnega zbora ovaden, tega je bil deležen že Milan Brglez. Na vprašanje o tem, da je ustavno sodišče ravno v primeru Brgleza, ki ni želel določiti roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ker so po njegovi oceni zlorabljali pravico do referenduma, ugotovilo, da ima predsednik državnega zbora v takšnih primerih več manevrskega prostora pri odločanju oziroma celo nalogo, da prepreči kršitve, pa Krivec pravi, da »takrat ni šlo za tako eklatantno kršitev poslovnika kot v tem primeru, pa tudi ne za kršitev ustavnih določb, ki so tukaj jasno zapisane, tako da v tem primeru vseeno pričakujemo pozitiven izid«.

»Prav je, da smo skupaj s kolegi SDS strnili vrste v tem primeru, da zaščitimo to institucijo,« je zatrdil tudi Vrtovec.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine