Banka zavrnila odprtje računa zaradi državljanstva

Državljanka Irana, ki že več let živi in dela v Sloveniji, je želela odpreti osebni račun, a ji je banka to zavrnila. Obrnila se je na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki je ugotovil diskriminacijo zaradi osebne okoliščine državljanstva na področju ponujanja blaga in storitev. To pa ni prvi primer, ko banke pri nas tujcem ne odprejo računov ali pa jim jih zapirajo zgolj zaradi njihovega porekla.

Zagovornik je po prijavi iranske državljanke, da pri eni izmed slovenskih bank – za katero gre, niso javno objavili – niso hoteli odpreti osebnega računa, uvedel postopek ugotavljanja diskriminacije. Banka je pojasnila, da lahko samo na tak način zmanjša tveganje, da bi tuje banke, zlasti ameriške, s katerimi sodeluje in prek katerih izvaja mednarodni plačilni promet, zaradi morebitnih spornih transakcij katere od njenih strank prekinile sodelovanje z njo zaradi nespoštovanja mednarodnih sankcij proti Iranu. Po razlagi banke je njihovo ravnanje edini možen način obvladovanja tveganj s področja pranja denarja in financiranja terorizma. V banki trdijo, da je treba njihovo ravnanje obravnavati kot dopustno izjemo pri prepovedi diskriminacije po 13. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo, saj da so pri svojem delovanju sledili legitimnim ciljem in za njihovo doseganje izbrali tudi ustrezno in edino možno sredstvo.

Banka ni predložila dokazil

Argumenti banke zagovornika niso prepričali. Poleg tega med postopkom banka ni dala konkretnih dokazil, »da mora za zagotovitev spoštovanja sankcij proti Iranu onemogočati odprtje transakcijskega računa vsem, ki so državljani Irana, ali da ji pogodbe s tujimi bankami dejansko prepovedujejo poslovanje z državljani določenih držav zgolj zaradi njihovega državljanstva,« so zapisali v uradu, ki ga vodi Miha Lobnik. Po njegovem mnenju zavrnitev odprtja transakcijskega računa ni bila edina možna pot za doseganje izpostavljenih legitimnih ciljev, saj bi jih lahko banka dosegla z ustreznim spremljanjem in pregledovanjem poslovanja stranke, za katero je domnevala povečano tveganje za sporne transakcije. K temu napotujejo tudi smernice Banke Slovenije glede preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma, v katerih banke opozarja pred neupravičenim preprečevanjem dostopa do finančnih storitev.

Zagovornik je ugotovil, da zavrnitev odprtja transakcijskega računa ni bila edina možna pot za doseganje izpostavljenih legitimnih ciljev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zaradi varovanja poslovnih skrivnosti banke celotno besedilo odločbe, v kateri Lobnik ugotavlja diskriminacijo, ni javno dostopno. Kršitelj ima možnost, da zoper odločbo zagovornika vloži tožbo na upravno sodišče, v tem primeru pa bi se razkrilo, za katero banko gre.

Enim ne odprejo, drugim zaprejo

To ni prvič, ko tujci zaradi težav z bančnimi računi iščejo pomoč pri zagovorniku. Pred dobrima dvema letoma je obravnaval prijavo kubanske državljanke, ki že skoraj 15 let živi v Ljubljani, je zaposlena in si je tu ustvarila družino. Transakcijski račun je imela več let odprt pri Abanki, preden je ta prešla pod NKBM, pa so ji ga, brez kakršnegakoli poprejšnjega obvestila ali opozorila, zaprli. To je ugotovila šele, ko ji je mož po elektronski banki hotel nakazati denar, pa nakazilo ni bilo opravljeno. Vsaj še sedem njenih rojakov je delilo isto usodo – kar naenkrat so se znašli v situaciji, ko niso mogli prejemati plače, tisti, ki so imeli espe, pa brez računa seveda niso mogli poslovati.

Lobnik jim je pritrdil, da je banka kršila prepoved diskriminacije, ko jim je zaradi državljanstva enostransko odpovedala poslovno razmerje, in to brez upoštevanja dvomesečnega odpovednega roka. »Biti brez bančnega računa danes pomeni nezanemarljiv primanjkljaj, ki ljudem otežuje pomemben del socialnega funkcioniranja, ne nazadnje lahko otežuje tudi preživljanje njih samih in njihovih družin,« je v odločbi tedaj ugotavljal Lobnik.

Iz dopisa, ki ga je banka posredovala predlagateljici, je razvidno, da je k odločitvi prispevala uskladitev s strožjimi regulatornimi zahtevami, ki so bile pogoj za nakup banke, in izhajajo iz ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki veljajo v ZDA. Ameriški finančni sklad, ki je potem tudi kupil banko, mora, kot so zapisali, »zagotavljati, da nobena družba v portfelju ne posluje z osebami, ki izkazujejo neposredno ali posredno navezanost na geografska območja, zoper katera so uvedeni omejevalni ukrepi«. Ta območja so Sirija, Sudan, Iran, Severna Koreja, Kuba in Krim. Banka je navedla, da bi s kršitvijo svojih obvez ogrozila vzpostavljena poslovna razmerja na mednarodnih trgih.

Na zagovornika načela enakosti se je lani obrnilo 611 ljudi. Njegov urad je v 34 postopkih, ki jih je zaključil leta 2023, ugotovil, da so bili v devetih zadevah prijavitelji deležni neenake oziroma diskriminatorne obravnave zaradi osebnih okoliščin, največkrat je šlo za zadeve, ki so v pristojnosti delovne, zdravstvene in tržne inšpekcije.