Galerija
Kdo je kdo v arbitražni prisluškovalni aferi?
S prisluškovalno afero, ki je burila duhove že leta 2015, se bo ponovno ukvarjala komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pod vodstvom Mateja Tonina. Med drugim nameravajo zaslišati tudi nekatere akterje.
Razkritje dodatnih informacij v povezavi s prisluhi iz leta 2015 so arbitražo znova vrnili na naslovnice in med prve novice poročil. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
11. 4. 2019 | 09:00
11. 4. 2019 | 10:55
5:29
A+A-
FOTO: Blaž Samec/Delo
Jernej Sekolec
nekdanji slovenski arbiter
Državni zbor je Jerneja Sekolca – edinega kandidata, ki se je prijavil na razpis – imenoval za slovenskega arbitra 23. septembra 2011. Dan po objavi posnetkov, 23. julija 2015, v katerih se dogovarja s slovensko agentko Simono Drenik, je odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča in se po tem nehal pojavljati v javnosti, zdaj naj bi bil po naših informacijah v ZDA. Za TV Slovenija je junija 2016 sicer napovedal, da ni nikoli zavrnil sodelovanja s slovenskimi organi in da bo tako tudi v prihodnje.
nekdanji slovenski arbiter
Državni zbor je Jerneja Sekolca – edinega kandidata, ki se je prijavil na razpis – imenoval za slovenskega arbitra 23. septembra 2011. Dan po objavi posnetkov, 23. julija 2015, v katerih se dogovarja s slovensko agentko Simono Drenik, je odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča in se po tem nehal pojavljati v javnosti, zdaj naj bi bil po naših informacijah v ZDA. Za TV Slovenija je junija 2016 sicer napovedal, da ni nikoli zavrnil sodelovanja s slovenskimi organi in da bo tako tudi v prihodnje.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Simona Drenik
nekdanja slovenska agentka
Nekdanja agentka Slovenije v arbitraži o meji s Hrvaško, ki so ji prisluškovali, ko se je pogovarjala s Sekolcem, je bila z zunanjega ministrstva premeščena na ministrstvo za pravosodje, in sicer zaradi delovnih potreb, ne zaradi prisluškovalne afere, je septembra 2015 pojasnjeval takratni zunanji minister Karl Erjavec. Komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki bo obudila preiskavo, bo Drenikovo predvidoma še zaslišala, zakaj pri komuniciranju ni upoštevala navodil Sove.
nekdanja slovenska agentka
Nekdanja agentka Slovenije v arbitraži o meji s Hrvaško, ki so ji prisluškovali, ko se je pogovarjala s Sekolcem, je bila z zunanjega ministrstva premeščena na ministrstvo za pravosodje, in sicer zaradi delovnih potreb, ne zaradi prisluškovalne afere, je septembra 2015 pojasnjeval takratni zunanji minister Karl Erjavec. Komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki bo obudila preiskavo, bo Drenikovo predvidoma še zaslišala, zakaj pri komuniciranju ni upoštevala navodil Sove.
FOTO: Vjekoslav Skledar/CROPIX
Budislav Vukas
nekdanji hrvaški arbiter
Hrvaška vlada ga je za hrvaškega člana arbitražnega sodišča imenovala 27. oktobra 2011. Ker je pred imenovanjem že komentiral možen izid arbitraže, je Slovenija nekaj časa celo razmišljala, da bi ugovarjala njegovemu imenovanju za arbitra zaradi pristranskosti. A na koncu se za to možnost ni odločila. Kot arbiter je 30. julija 2015, ko je Hrvaška začela proces odstopa od arbitražnega sporazuma, odstopil. Vukas je imel sicer svojo pisarno kar na hrvaškem veleposlaništvu v Haagu.
nekdanji hrvaški arbiter
Hrvaška vlada ga je za hrvaškega člana arbitražnega sodišča imenovala 27. oktobra 2011. Ker je pred imenovanjem že komentiral možen izid arbitraže, je Slovenija nekaj časa celo razmišljala, da bi ugovarjala njegovemu imenovanju za arbitra zaradi pristranskosti. A na koncu se za to možnost ni odločila. Kot arbiter je 30. julija 2015, ko je Hrvaška začela proces odstopa od arbitražnega sporazuma, odstopil. Vukas je imel sicer svojo pisarno kar na hrvaškem veleposlaništvu v Haagu.
FOTO: Aleš Černivec/Delo
Zoran Klemenčič
nekdanji direktor Sove
Novembra 2014 ga je na čelo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) postavila vlada Mira Cerarja. Njegov mandat je med drugim zaznamovala tudi skoraj enoletna stavka obveščevalcev. Sova je po mnenju predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Mateja Tonina pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, a je na zunanjem ministrstvu menda niso upoštevali.
nekdanji direktor Sove
Novembra 2014 ga je na čelo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) postavila vlada Mira Cerarja. Njegov mandat je med drugim zaznamovala tudi skoraj enoletna stavka obveščevalcev. Sova je po mnenju predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Mateja Tonina pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, a je na zunanjem ministrstvu menda niso upoštevali.
FOTO: Goran Mehkek/Cropix
Dragan Lozančić
nekdanji direktor SOA
V času prisluškovanja Simoni Drenik in Jerneju Sekolcu je hrvaško varnostno-obveščevalno agencijo (SOA) vodil v Zadru rojeni doktor strojništva. Za šefa agencije je bil imenovan, ko je vodenje vlade prevzel Zoran Milanović. S položaja ga je februarja 2016 odnesla hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki mu je očitala, da je ni pravočasno obveščal o potezah varnostno-obveščevalne službe. S prisluškovanjem izvršnemu predsedniku zagrebškega Dinama Zdravku Mamiću je menda posredno prisluškovali tudi njej.
nekdanji direktor SOA
V času prisluškovanja Simoni Drenik in Jerneju Sekolcu je hrvaško varnostno-obveščevalno agencijo (SOA) vodil v Zadru rojeni doktor strojništva. Za šefa agencije je bil imenovan, ko je vodenje vlade prevzel Zoran Milanović. S položaja ga je februarja 2016 odnesla hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki mu je očitala, da je ni pravočasno obveščal o potezah varnostno-obveščevalne službe. S prisluškovanjem izvršnemu predsedniku zagrebškega Dinama Zdravku Mamiću je menda posredno prisluškovali tudi njej.
FOTO: Charles Platiau/Reuters
Zoran Milanović
nekdanji predsednik vlade
Hrvaški premier je po posvetu s parlamentarnimi strankami odločil, da Hrvaška odstopa od arbitraže, ker je postopek »kontaminiran«. Prisluhov ni hotel komentirati. Tudi Tihomir Orešković, ki ga je nasledil leta 2016, je vztrajal pri istem stališču. Ključno vlogo pri prihodu Oreškovića na čelo hrvaške vlade pa naj bi odigral prav Ivan Tolj, predstavnik avstrijske Styrie na Hrvaškem, ki naj bi poskušal vplivati na POP TV, da ne bi razkrila, kdo stoji za prisluškovanjem v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
nekdanji predsednik vlade
Hrvaški premier je po posvetu s parlamentarnimi strankami odločil, da Hrvaška odstopa od arbitraže, ker je postopek »kontaminiran«. Prisluhov ni hotel komentirati. Tudi Tihomir Orešković, ki ga je nasledil leta 2016, je vztrajal pri istem stališču. Ključno vlogo pri prihodu Oreškovića na čelo hrvaške vlade pa naj bi odigral prav Ivan Tolj, predstavnik avstrijske Styrie na Hrvaškem, ki naj bi poskušal vplivati na POP TV, da ne bi razkrila, kdo stoji za prisluškovanjem v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Miro Cerar
nekdanji predsednik vlade
Kot nekdanji premier je bil Miro Cerar po svojih besedah seznanjen z ozadjem prisluškovalne afere. »O nedopustnih aktivnostih sosednje države je obstajala vrsta indicev in ugotovitev, vendar nas je pri naših odzivih vodil cilj, da arbitražni postopek pripeljemo do konca,« se je odzval Cerar. Tudi v funkciji zunanjega ministra vztraja, da je mogoča le še implementacija arbitražne razsodbe.
nekdanji predsednik vlade
Kot nekdanji premier je bil Miro Cerar po svojih besedah seznanjen z ozadjem prisluškovalne afere. »O nedopustnih aktivnostih sosednje države je obstajala vrsta indicev in ugotovitev, vendar nas je pri naših odzivih vodil cilj, da arbitražni postopek pripeljemo do konca,« se je odzval Cerar. Tudi v funkciji zunanjega ministra vztraja, da je mogoča le še implementacija arbitražne razsodbe.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Karl Erjavec
nekdanji zunanji minister
Na ministra Erjavca so po aferi leteli očitki, da je objektivno in subjektivno odgovoren za polom pri arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško. »Erjavec nima nobene pravice, da se skriva za uradniki, ampak bi moral odgovornost po zgledu politične kulture v zahodnoevropskih državah prevzeti sam,« je pred volitvami poudarjal zdajšnji predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin. Erjavec mu je odgovoril, da so lažne obtožbe kaznivo dejanje.
nekdanji zunanji minister
Na ministra Erjavca so po aferi leteli očitki, da je objektivno in subjektivno odgovoren za polom pri arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško. »Erjavec nima nobene pravice, da se skriva za uradniki, ampak bi moral odgovornost po zgledu politične kulture v zahodnoevropskih državah prevzeti sam,« je pred volitvami poudarjal zdajšnji predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin. Erjavec mu je odgovoril, da so lažne obtožbe kaznivo dejanje.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji