Ljubljana – S prisluškovalno afero se je obsežno ukvarjala komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pod vodstvom
Mateja Tonina, del njenih članov je včeraj obiskal tudi sedež Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Tonin je bil v izjavi za medije previden in na vrsto vprašanj ni odgovoril, češ da za to ni pristojen.
Mahnič: Prisluhi uhajajo iz Sove
Žan Mahnič, poslanec SDS in član KNOVS, ki je bil včeraj v skupini štirih poslancev, ki je opravila nadzor na sedežu Sove, je v svojih izjavah precej neposreden. Tvitnil je namreč, da prisluhi, ki jih opravlja Sova, odtekajo v javnost. Verjetno prek kabineta predsednika vlade. "In takšni obveščevalni službi želijo vladajoči dati večja pooblastila. Si predstavljate do kakšnih zlorab bi prihajalo? Priklopili bi se na kogarkoli, na POP TV pa nato objavljali," je zapisal..
Žan Mahnič, poslanec SDS, je kabinet premiera obtožil izdajanja državne tajne. Foto Jože Suhadolnik
Tonin je poudaril, da so hrvaški obveščevalci v Sloveniji zelo dejavni. Ocenjuje, da so na njihovem seznamu za prisluškovanje tudi slovenski politiki, mnenjski voditelji in novinarji. Zato se velja »temu primerno obnašati in delovati bolj samozaščitno«.
Ne glede na redkobesednost prvega človeka Knovsa pa je iz Toninovih besed mogoče izluščiti nekaj pomembnih sporočil. Prvo je, da slovenski obveščevalci razpolagajo s posnetki hrvaškega vplivneža
Ivana Tolje. Ta je poskušal vplivati, da Pop TV ne bi objavil novice o hrvaških prisluhih slovenski strani v arbitražnem postopku.
Ali je med njimi tudi posnetek pogovora Tolje z
Ludom Bammensom, direktorjem ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo, ki ga je objavila Pop TV? Na to vprašanje ni jasnega odgovora, je pa seveda mogoče upravičeno sklepati, da je posnetek, ki ga je objavila komercialna televizija, prišel iz obveščevalnih krogov. Ali ga je Sova pridobila od kolegov iz tujine?
»Primer Edwarda Snowdna in drugi primeri javnega razkritja prisluškovanj nas učijo, da zavezniki in prijatelji sodelujemo v tem obveščevalnem, informacijskem, kibernetskem prostoru, na drugi strani pa se tudi med prijatelji in zavezniki spremlja, kaj kdo dela,« je za portal Siol v nedavnem intervjuju, verjetno ne brez razloga, poudaril
Damir Črnčec, sekretar v kabinetu
Marjana Šarca. Premier je bil o obstoju teh posnetkov seveda obveščen med prvimi v državi.
Prisluhi.
Je v ozadju pritisk zaradi arbitraže?
V obveščevalnih krogih zadeve običajno niso dejansko takšne, kot je videti na prvo žogo, pravijo sogovorniki iz obveščevalnih krogov. Šarčev sekretar pa je v omenjenem intervjuju povedal še nekaj – drugačno ravnanje Slovenije glede implementacije arbitražne razsodbe.
»Nadaljevali bomo z implementacijo. Torej nadaljujemo politiko prejšnje vlade, a smo se na drugi strani odločili za konkretnejše ukrepe, o katerih morda ne bi javno govoril, ki so morda drugačni, kot so bili v prejšnjem mandatu. Že navzven je vidno, da je manj javnega komuniciranja. Če se malo pošalim, lahko sklepamo, da je morda več drugih aktivnosti,« je dejal Črnčec. Predsednik vlade Marjan Šarec je sicer včeraj v Bruslju izjavil, da si naša stran želi čim prej implementirati arbitražno sodbo. Medtem ko je njegov hrvaški kolega
Andrej Plenković v izjavi za medije ponovil, da je »arbitražni postopek nepopravljivo kompromitiran.«
Matej Tonin je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb.
Matej Tonin, predsednik Knovsa
Hrvaška obveščevalna služba SOA je na območju Slovenije zelo aktivna in dela zelo intenzivno. Prisluškovanje v arbitraži ne bi smelo nikogar presenetiti. Arbitraža ni bila v interesu Hrvaške, predvsem ne kot način reševanja ozemeljskih sporov v regiji. Sova bo v stikih s slovensko policijo poiskala možnosti za ukrepanje proti Ivanu Tolji, saj gre tudi za sum kaznivega dejanja podkupovanja.
Nadaljevanje preiskave o odgovornosti
Drugo pomembno sporočilo predsednika Knovsa pa je povezano z napovedjo nadaljevanja preiskave glede arbitražnega fiaska, ki sta ga z nedovoljeno komunikacijo in ob neupoštevanju varnostnih protokolov zakrivila dvojec Drenikova-Sekolec. Še vedno namreč ni jasno, zakaj se Drenikova kot del slovenske arbitražne ekipe, ki jo je Sova ustrezno protiobveščevalno podučila, ni držala navodil. In kot je poudaril Tonin, jih ni spoštovalo niti ministrstvo za zunanje zadeve.
»Poslanci si zaslužimo odgovor, zakaj je Drenikova tako komunicirala. Raziskali bomo tudi, zakaj ministrstvo ni sprejelo vseh predlogov Sove. Če je šlo za malomarnost, je pričakovati, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali. Če pa bi se pokazalo, da je kateregakoli od teh ljudi Hrvaška pridobila na svoj stran, je to jasno opozorilo Sloveniji, da mora okrepiti svojo obveščevalno dejavnost,« je še poudaril Tonin. Kot je še ugotovil, odnosi med državama v tem trenutku niso najboljši.
Policija ni še ničesar odkrila
Kmalu po prisluškovalni aferi Sekolec-Drenikova se je vmešala tudi slovenska policija, saj so dobili naznanilo suma kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Ta se preganja na predlog, in ne po uradni dolžnosti. NPU osumljenca ni odkril, zato so maja 2016 na državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. NPU še vedno nadaljuje aktivnosti v sodelovanju s tožilstvom.
Po naših informacijah so pod drobnogled vzeli tudi ravnanje Simone Drenik. Policija zaradi varstva osebnih podatkov imen ne razkriva, so pa potrdili, da so na podlagi prijave obravnavali sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. V okviru istega predkazenskega postopka so preverjali tudi obstoj razlogov za sum kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. Tega je bil po naših informacijah osumljen Jernej Sekolec.
A policija znakov kaznivega dejanja ni ugotovila. So pa zadnja razkritja v javnosti in nova dejstva organe odkrivanja spodbudila, da so se znova poglobili v preiskavo. »Zaradi varstva osebnih podatkov in interesa preiskave lahko potrdimo le, da policija vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja,« so sporočili s policije. M. F.
Komentarji