Ponedeljkovo javno razkritje vseh zaposlenih na policiji in njihovih plač se še ni poleglo, predvsem ne znotraj policijskega sistema. Čeprav je bilo od začetka največ zgražanja zaradi razkritja osebnih podatkov, je informacijska pooblaščenka
Mojca Prelesnik kmalu sporočila, da s področja, ki ga pokrivajo, zakonodaja ni bila kršena.
»Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka glede javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se ne sme spuščati,« so sporočili.
Spomnimo, da je objava plač posledica policijske stavke, s tem pa je želel minister
Aleš Hojs javnosti prikazati, da policijske plače niso tako slabe, kot se to prikazuje.
V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS), ki je organiziral stavko, pa so prepričani, da je šel Hojs čez rob zakonitosti. Predvsem zaradi razkritja plač prav vseh policistov, tudi tistih, ki delajo na občutljivih področjih in je njihova varnost zaradi tega zdaj lahko ogrožena.
Kaj točno mu očitajo, ni jasno
Kot pravijo v PSS, je minister Hojs javno objavo izvršil s protipravnim namenom, ki ga je izkazal kot protiukrep policijski stavki.
»Ob tem je Aleš Hojs s takšnim ravnanjem (zelo) ogrozil varnost določenih policistov in kriminalistov ter jim nanesel težko popravljivo škodo, še posebno pa ogroženim uslužbencem policije, uslužbencem, ki imajo prirejeno identiteto, uslužbencem, ki uporabljajo sredstva za prikrivanje prepoznavnosti, in tistim, ki so kako drugače dodatno izpostavljeni določenim tveganjem.«
Kot še med drugim pravijo, je z razkritjem podatkov »omogočil dostop osebnih in s tem povezanih podatkov policistov in kriminalistov vsem nepooblaščenim osebam, s čimer je povzročil tudi hudo motnjo v notranji varnosti Republike Slovenije in varnosti schengenskega območja. Ob tem, da je ogrozil varnost policistov in kriminalistov, je s to objavo ogrozil tudi varnost njihovih družinskih partnerjev, otrok in drugih državljanov Republike Slovenije, ki se družijo ali živijo v bližini izpostavljenih policistov in kriminalistov«.
»Stavke zaposlenih v policiji s tem manevrom ni uspelo 'zlomiti', temveč je dosežen učinek ravno nasproten od pričakovanega,« so sklenili v PSS.
Iz dokumenta, ki so ga posredovali javnosti, pa ni razvidno, katero kaznivo dejanje natančno Hojsu očitajo.
Odziv ministra
»Plače javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve z organoma v sestavi so javne v skladu s prvim in šestim odstavkom 38. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Objavljeni podatki o zaposlenih niso označeni s stopnjo tajnosti. Vse objave so torej popolnoma zakonite. Kot pa sem ta teden že večkrat javno povedal, bi morali v preteklosti, če menijo, da bi moralo biti kaj posebej varovano v policiji, poskrbeti za ustrezne interne akte, ki bi to definirali. Nič od tega pa policija vse do danes ni pripravila. Jasno pa je tudi, da takšni akti ne morejo biti v nasprotju z zgoraj navedenim zakonom,« nam je glede ovadbe sporočil minister Aleš Hojs.
Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) danes ni sledila oceni opozicije, da je bilo ravnanje notranjega ministra Aleša Hojsa z objavo poimenskega seznama policijskih plač nekorektno. Komisija namreč ni sprejela sklepa, s katerim bi ugotovila, da lahko objava podatkov vpliva na notranjo varnost v policiji, in od ministrstva zahtevala, da seznamov v taki obliki ne objavlja več. STA
Komentarji