Katoliki in evangeličani obeležujejo praznik svetih treh kraljev

Katoliki in evangeličani danes obeležuje praznik Gospodovega razglašenja, imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Betlehem preverit, ali se je na božič res rodil Jezus Kristus. Po ljudskem izročilu so za praznik značilni koledniki. Ti so v petek obiskali tudi državni zbor.

Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.

Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 23.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. 

Pravoslavni verniki bodo obeležili badnji dan

Pravoslavni verniki pa danes obeležujejo t. i. badnji dan, ko bodo v cerkvah prevzeli badnjake, to je slamo in hrastove veje, ter jih odnesli domov in zažgali. Osrednja bogoslužja Srbske pravoslavne cerkve pri nas bodo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. FOTO: Stevo Vasiljevic/Reuters

Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca badnjak ponazarja okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Jezus Kristus, za katerega pravoslavci enako kot katoliki in evangeličani verjamejo, da je odrešenik. »S tem, ko je Jezus prišel na svet, je človeka osvobodil greha in smrti ter mu zagotovil večno življenje. Rodil se je zaradi mene in vseh, da bi imeli večno življenje,« je dejal za STA. Jezusovo rojstvo po besedah Livopoljca predstavlja mir, ljubezen in enotnost.

Badnjake bodo verniki prevzeli v cerkvah in jih odnesli domov, jih zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob 18. uri se bodo mnogi odpravili k večernemu bogoslužju, ob polnoči pa nato še k prvi božični liturgiji. V nedeljo zjutraj bo sledila še druga božična liturgija.

Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.