Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Karl Erjavec bi se vrnil h koreninam stranke

Desus začenja priprave na izredni volilni kongres. Na terenu ni posebne naklonjenosti za povezovanje s kakšno drugo stranko.
Vodstvo SMC je spremenjeno. Ali se bo to zgodilo tudi v Desusu, bo jasno januarja. Karl Erjavec se ne namerava umakniti in za zdaj tudi nima protikandidata. FOTO: Blaž Samec
Vodstvo SMC je spremenjeno. Ali se bo to zgodilo tudi v Desusu, bo jasno januarja. Karl Erjavec se ne namerava umakniti in za zdaj tudi nima protikandidata. FOTO: Blaž Samec
24. 9. 2019 | 06:00
24. 9. 2019 | 11:42
4:19
Ljubljana – Danes se sestanejo vodstvo Desusa, izvršni odbor in nato še svet stranke. Med drugim bodo govorili tudi o pripravah na kongres, ta bo januarja in bo programski, statutarni in volilni. Karl Erjavec bo na njem preizkusil, ali po slabih rezultatih na volitvah ter glede na porazne številke v javnomnenjskih anketah še ima zadostno podporo za vodenje stranke. Je pa za zdaj edini, ki je napovedal kandidaturo za predsednika Desusa, ki ga vodi že četrti mandat

V teh dneh se je v Desusu med drugim končal prvi krog razprav o spremembah statuta stranke, v kratkem pa se bodo začeli pogovarjati tudi o programu. Bo Desus ostal stranka »enega vprašanja« (angl. single issue party) ali pa bo svoj program razširil čez volilno bazo okoli 600 tisoč upokojencev?

FOTO: Delo Infografika
FOTO: Delo Infografika


Karl Erjavec pravi, da kot predsednik stranke in kandidat za njenega prvaka zagovarja vrnitev k programskim koreninam. Zadnje parlamentarne volitve, na katerih so osvojili pet poslanskih mandatov, torej dvakrat manj kot na volitvah pred tem, so namreč po njegovi oceni pokazale, da morajo ostati pri svojem osnovnem programu.

Stranka je bila na vrhuncu priljubljenosti leta 2010, zadnja merjenja razpoloženja volivcev pa ji ne kažejo možnosti za prestop parlamentarnega praga. Bodo vztrajali na samostojni poti ali iskali možnost preživetja s povezovanjem? »Kolikor poznam razpoloženje na terenu, si članstvo najprej želi okrepitve stranke, šele nato razmislek o kakšnem morebitnem povezovanju, v nobenem primeru pa se v to ne bo šlo na vrat na nos,« komentira Franc Jurša, vodja poslanske skupine, in dodaja, da Desus doslej ni izražal nezadovoljstva zaradi razmer v koaliciji. »Mi smo njen trden člen,« poudarja.
 

Erjavec po Erjavcu ali kdo drug?


Karl Erjavec je svoj četrti mandat na čelu stranke dobil februarja 2017, da bodo o njegovem vodenju stranke presojali znova že pred njegovim iztekom, pa je povzročilo nezadovoljstvo z volilnimi izidi. Vodstvo stranke je julija namreč ocenilo, da bi bilo dobro izredni volilni kongres izpeljati že jeseni, nekateri pa so ob tem napovedovali, da bo poskušal Erjavec zaradi lastnih interesov z njim zavlačevati. Kongres bo res šele januarja, v tem času pa, tako interni sogovorniki, ki sedanjemu prvaku stranke niso naklonjeni, bo Erjavec poskušal pomesti z morebitno konkurenco protikandidatov. »Zagotovo obstajajo ljudje, ki bi bili sposobni voditi Desus, vprašanje pa je, ali bodo sploh pripravljeni kandidirati,« komentira Jurša.

Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSus, ne želi javno govoriti o ljudeh, ki bi bili sposobni v prihodnje voditi stranko namesto Karla Erjavca. FOTO: Uroš Hočevar
Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSus, ne želi javno govoriti o ljudeh, ki bi bili sposobni v prihodnje voditi stranko namesto Karla Erjavca. FOTO: Uroš Hočevar


Prvak Desusa in večkratni minister, ki je odbil večino afer in v svoji dosedanji politični karieri uspešno prestal dve interpelaciji, se torej ne namerava umakniti. V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa so že ocenili, da bi moral Desus spremeniti svojo politiko, organiziranost in pristop, kar zadeva vprašanja, povezana z upokojenci. Na terenu je namreč izgubil veliko privržencev in to ga lahko stane prihodnosti.



V Desusu sicer poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje v ospredju njihovega delovanja »prizadevanja za zagotavljanje dostojnih pokojnin in dostojnega življenjskega standarda ranljivih skupin«. Kakšen rezultat so dala doslej, kaže vnovična kritična ocena računskega sodišča glede varne starosti. Država namreč od leta 2007 ni zgradila niti enega javnega doma za upokojence. Povprečna pokojnina pa ne pokriva niti stroškov osnovnega programa pri koncesionarjih.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine