Kandidatu za ministra zelena luč parlamentarnega odbora

Ljubljana – Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je z desetimi glasovi za in petimi proti dosedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Simona Zajca ocenil kot primernega, da po odhodu Jureta Lebna prevzame ministrski položaj. Državni zbor ga bo, po vsej verjetnosti, na plenarni seji potrdil v sredo.

»V teh šestih mesecih smo na ministrstvu intenzivno delali, določili prioritete in začeli aktivnosti. Ohraniti bomo morali tempo in način dela, ki smo ga zastavili pod vodstvom Jureta Lebna. Dve leti imamo časa, da dosežemo cilje,« je napovedal Zajc.

Prva zadeva, s katero bodo predstavniki ministrstva prišli do poslanskih skupin, je osvežitev gradbene zakonodaje, še pred javno obravnavo se bodo posvetovali tudi z občinami. Pri gradbenem zakonu, ki je začel veljati lani, bo nekaj izboljšav – prijava za začetek dela bo šla najprej na inšpekcijo, olajšali bodo pot do uporabnega dovoljenja in zmanjšali stroške.

Naslednja bo stanovanjska zakonodaja. Stanovanjski sklad bo gradil stanovanja le še za oddajanje. Neprofitno najemnino, ki je nespremenjena od leta 2003 in ne omogoča niti vzdrževanj, bo nadomestila stroškovna, uvedli pa bodo stanovanjski dodatek, ki bo socialni transfer. Sprememba iz neprofitne v stroškovno najemnino bo občinam omogočila, da bodo gradile in povečale fond najemnih stanovanj.

Problematika kreditov za mlade se bo reševala s poroštvom države. Menjava upravnika naj bi bila lažja, prevetrili bodo določila o soglasjih etažnih lastnikov za posege. Že v koalicijski pogodbi je predvideno povečanje sredstev za stanovanjsko politiko. Vsi ukrepi, ki so predvideni v koalicijski pogodbi na področju stanovanjske politike, se mu zdijo pomembni in pripravljajo zakonodajo za njihovo uresničitev.



Ena osrednjih nalog ministrstva je skrb za vodne vire. V javno obravnavo bodo v prvi polovici leta dali zakon o vodah. Nalog inštituta za vode bodo prenesli na ministrstvo, ukinili bodo izjeme za gradnjo objektov, ki bi lahko vplivali na podtalnico. Pospešili bodo odpravo neenakosti pri dostopu do pitne vode s financiranjem iz sklada za vode. Na novo bo treba določiti razmerje med državo in lokalnimi skupnostmi. Nekatere določbe iz uredb bomo dvignili na zakonsko raven.

Velik zalogaj, ki ministrstvo še čaka, je odpadkovna zakonodaja. Zajc je napovedal znižanje meje za plačevanje embalažnine s 15 ton na nič, podjetja bodo morala poročati štirikrat na leto, in ne enkrat, kot doslej. Zaostrili bodo pogoje za družbe za ravnanje z odpadno embalažo s takšnimi pogoji, da bodo odpravljene vse anomalije in da bo končna posledica družba, ki bo bolj učinkovita.

S trgovinsko zbornico bodo podpisali dogovor za odpravo plastičnih vrečk s 1. septembrom. Najti bo treba še rešitev za vrečke za sadje in zelenjavo, pa tudi za vso plastiko za enkratno uporabo, ki naj bi jih ukinili prihodnje leto. 

Spremenili bodo dimnikarsko zakonodajo ter sistem preprečevanja in sanacije naravnih nesreč.
 

Za ogljično nevtralno državo

Velika naloga bo priprava dolgoročne podnebne strategije, s ciljem, da do sredine stoletja postanemo ogljično nevtralna država. Je pa za to treba sprejeti celo vrsto zavez. Odločiti se bo treba, kaj bomo s prometom, kako bomo prilagodili kmetijstvo, od kod bo električna energija, kaj bo z nuklearno, in najti odgovore na težka vprašanja, nekateri ukrepi najbrž ne bodo zelo dobro sprejeti, meni Zajc.

Čaka jih še zakon o varovanju okolja. Pri tem bo večja pozornost namenjena sanaciji degradiranih območij, sredstva za to morajo biti stalna, in ne odvisna od vsakokratnega proračuna. Pri zakonu o varovanju okolja bo določeno, da podjetja, ki so rizična, vnaprej dajejo v sklad.

Prvi terenski obisk napoveduje v občini Piran za dogovor o rešitvi Jernejevega kanala. Zajc si želi, da to prevzame občina.

Aktivnosti tečejo pri sanaciji celjskih vrtcev, za kar je predvidenih milijon evrov. V Mežiški dolini preverjajo, kateri ukrepi so učinkoviti.

Obljubil je, da hidroelektrarn na Muri ne bo. Ta zaveza je v koalicijskem sporazumu, upoštevati pa je treba tudi habitatno direktivo EU. Svet nevladnih organizacij namerava nadaljevati.

Vsaka država mora poskrbeti za svoje odpadke, ali ima sežigalnico ali ne, pa je drugo vprašanje. V nobenem primeru pa se ne strinja z izvažanjem odpadkov v manj razvite države, kjer morebiti veljajo nižji okoljski standardi. Če bi se odločili za sežigalnico, mora država določiti količino in vrsto odpadkov, ki bi bili termično obdelani, sprejeti odločitev o najboljši tehnologiji, izvajati bi bilo treba stalni monitoring, podatki o njem pa bi morali biti vsem na voljo na spletu. Obrat bi moral biti neprofiten.

Pri Agenciji RS za okolje pravijo, da so kadrovsko podhranjeni, morajo pa optimizirati delovne procese. Ministrstvo bo predpise spremenilo tako, da bodo ti procesi lahko bolj optimalni. 

Protipoplavni ukrepi so bili v preteklosti omejeni zaradi velikega pomanjkanja sredstev, v novem proračunu jih je zagotovljenih več. Stanje hudournikov in protipoplavne zaščite se bo, po Zajčevih zagotovilih, s predvidenimi ukrepi v prihodnjih letih izboljšalo.

Pomembna tematika so javni prevozi, ki jih bo treba optimizirati, če hočemo, da jih bodo ljudje pogosteje uporabljali. Promet bo velik izziv, tudi zato, ker je Slovenija tranzitna država in težko nadzoruje, kakšna vozila se skoznjo vozijo.

Odlok o odstrelu rjavega medveda je sodno ustavljen, na eni strani so lokalni prebivalci in kmetje, na drugi pa naravovarstveniki. Populacijo medveda je treba pametno upravljati na podlagi strokovnih mnenj, je prepričan Zajc.