Kako ravnati z morjem, ki je vsako leto višje

Piran – S katerimi ukrepi naj se soočimo z morjem, ki je vsako leto višje in ogroža ljudi ter njihovo premoženje? To je ena od tem v okviru petega Tedna sredozemske obale v slovenskih obmorskih krajih. Z agencijo za okolje in komisijo za hidrografijo so postavili več tabel, ki označujejo, do kod je doslej najvišje segalo morje v Piranu in Kopru. Dogodek so zaznamovali s predstavitvijo analize poplave, ki so jo opravili piranski devetošolci in gimnazijci.

Pirančani so si doslej najbolj zapomnili divjanje morja 25. novembra 1969, ko je segalo 394 centimetrov nad izhodiščno točko mareografske postaje v Kopru (ali 176 centimetrov nad povprečno morsko gladino). Tedaj je poplavilo številne piranske hiše, valovi so premikali več ton težke skale iz valobrana. Poplavilo je tudi gledališče Tartini v Piranu in lokal Cafe Teater, ki je sicer dober meter nad običajnimi plimami.



Med 17. in 19. novembrom lani so bili Pirančani priča poplavam, v katerih je morje poškodovalo 200 poslopij in povzročilo precejšnjo škodo. Vendar je bilo morje lani jeseni 20 centimetrov nižje kot leta 1969. Lani so gasilci razdelili več kot 3000 protipoplavnih vreč in opravili več kot 60 intervencij. Zato so meščani po besedah podžupana Karla Radovca veseli označevalnih tabel, saj jih opozarjajo na nenehno nevarnost, ki jim grozi predvsem jeseni. V Piranu so se lani, ko so imeli 35 manjših poplav in štiri močne, najbolj organizirali in na različne načine odzivali proti vse višjemu morju. Razmišljali so celo o tem, s kakšnimi arhitekturnimi posegi bi lahko obvarovali premoženje v spomeniško zaščitenem mestu.



Plimovanje je tudi sicer v Tržaškem zalivu najmočnejše v Jadranu, približno dvakrat bolj intenzivno kot v južnem Jadranu. Pri Trstu je povprečna razlika med plimo in oseko 88 centimetrov. Vsak milibar razlike v zračnem pritisku dvigne morje za centimeter. Po podatkih Arsa se je povprečna gladina morja na mareografski postaji v Kopru v 60 letih zvišala za 10 centimetrov, v zadnjih desetih letih pa kar za tri centimetre, kar je celo hitreje od evropskih trendov.
 

Pomorski prostorski načrt

Slovenija mora do 1. marca 2021 izdelati pomorski prostorski načrt (PPN), je povedal koordinator strategije EU za jadransko-jonsko regijo Mitja Bricelj. »Pomorski prostorski načrt moramo imeti zato, da lahko načrtujemo soupravljanje obalnih morskih virov Jadrana. Načrt predvideva razdelitev morja po območjih. Ta bo določil sistem ločene morske plovbe (pomorske avtoceste), območja za marikulturo, zavarovana območja na morju, kopalne vode in drugo turistično uporabo, območja kulturnega pomena (podvodna kulturna dediščina, parki ...) in pristanišča kot prioriteto. S PPN lahko načrtujemo uporabo in zmanjšamo pritiske. Premalo je, da samo Slovenija pazi na svoje morje, če drugi ne počnejo podobno, tako glede ekologije kot prelova v ribištvu, denimo. Če ugotovimo, da nam sosedje prelovijo določene vrste rib, se je treba o tem uskladiti in razglasiti območje biološke raznovrstnosti južno od slovenskega morja, vse do Otranta. Zmanjšati moramo pritisk na oceane,« je zahteval Bricelj.