Kaj še lahko opravimo na vrtu pred zimo

Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor (KGZS) odgovarja na G+ vprašanja in odgovori - kaj je še lahko opravimo na vrtovih in gredicah pred prihajajočimi mrzlimi, zimski mesci.

Kaj še lahko v jesenskih dneh opravimo na gredah, vrtovih? Česar na primer še ne obvladajo novopečeni vrtičkarji, ki jih je v tem koronavirusnem letu kar precej?

V novembru se delo na prostem počasi končuje, tako na gredice kakor na visoke grede še lahko sadimo česen, morda sadike motovilca, špinače, rukole. Za setev je zelo pozno, na visoke grede je še smiselno sejati, na gredice pa le s tveganjem.

V rastlinjak seveda še sejemo, tako motovilec, špinačo, zimske sorte solate, sadimo čebulček in česen, a za pridelek mlade čebule in česna. Prav tako toplo svetujem setev nekoliko novejše zelenjadnice, to je zimski portulak (Claytonia perfoliata Donn ex Willd).



Rastlina raste v nizkih, pokrovnih rozetah, ima veliko vitamina C, je enostavna, nezahtevna in dobrodošla zimska zelena vrtnina. Sama bi ga sejala še vedno tudi na visoke grede. Vse omenjene vrtnine prav tako lahko posejemo v multiplošče, v lončke na toplo in jih, z malo sreče, presadimo na prosto, ko dovolj odrastejo.

Poskusno lahko na prostem, zagotovo pa v rastlinjake in na visoke grede, sejete še grah in bob. Na prostem bosta prezimila, morda ne prav vsako zimo, na visoki gredi in v rastlinjaku pa zanesljivo. Pridelek bo višji od poznih spomladanskih setev.
 

Kaj je treba še pred snežno odejo pospraviti z vrtov, razne solate, zelje, korenček ...?

Vrstni red spravila z vrta je tak: najmanj mraza zdržijo krhkolistne, glavnate solate, nekaj več rozetaste in mehkolistne in endivija. Tudi kitajski kapus je treba dokaj hitro spraviti z vrta. Radiči zdržijo veliko dlje, pokrite s kopreno jih lahko imamo na vrtu najmanj do januarja, včasih celo pozneje.

Hitreje do prvih temperatur pod ničlo pospravimo cvetačo in brokoli. Zelo dolgo zdržijo tudi različne vrste zelja, zato ga ni treba prehitro puliti in v časopis zavitega dajati v klet. Naj ostane na vrtu, tudi ko je že čisto črno, je notranjost še lepo zelena, krhka in dobra.

Glavnati ohrovt pa zagotovo ostane na vrtu vse do februarja ali še dlje, odvisno od zime. Ohrovt, zelje in endivijo lahko z zemljo in koreninami vred prestavimo v rastlinjak, če ga imamo.

Med korenovkami najmanj zdrži rdeča pesa, za njo korenje, koleraba in strniščna repa. Peteršilj seveda prezimi, korenček, sejan od avgusta naprej, pa skoraj vsako zimo tudi.


 

Katere vrtnine lahko ostanejo na vrtu in bodo najverjetneje preživele zimo? Kako poskrbimo zanje, jih je treba pokriti, kako to storimo?

Z vrta pospravimo vse, prezimijo pa blitva, peteršilj, brstični in listnati ohrovt, por in seveda motovilec, zimska solata in špinača. Prezimni je tudi zimski tolščak. Prav tako pogosto prezimi manjše korenje. Kajpada prezimijo česen in vse sorte čebule.

Sama nisem zagovornica pokrivanja, saj so pri nas zadnja leta zime tako blage, da je prekrivanje pogosto celo škodljivo. Rastline so v višji zračni vlagi, pretoplo jim je, postanejo mehke in s tem manj odporne in tudi manj kvalitetne.

Pomembno pa je, da v drugi polovici marca prezimne rastline okopljemo, ko je zemlja primerno suha in so dnevne temperature nad ničlo. Takrat lahko del posevka po želji tudi prekrijemo in s tem zagotovimo nekoliko bolj zgodnji pridelek. Ne prekrivamo vsega, tako podaljšamo čas, ko bodo prezimne solatnice pobegnile v cvet.



 

Za katere močne zimske rastline je zdaj še čas, da jih posadimo? Poleg čebule in česna še kaj drugega, zimske solate, motovilec, špinačo? Kako globoko jih sejemo oziroma sadimo?

Še vedno sadimo česen, lahko tudi čebulček, pa morda še sadike motovilca in špinače. Česen sadimo na približno 8 centimetrov globine, tako da je čez stročke vsaj toliko zemlje, kot so visoki. Enako velja za čebulček. Kaj sadimo v rastlinjake, sem že opisala. Na Primorskem je seveda drugače.
 

Ali je na začetku novembra še mogoče posaditi nove rože? Katere? Ali smo čas za to že zamudili?

Pravzaprav vse zelnate trajnice in spomladi cvetoče čebulnice sadimo šele v novembru. Sadijo pa se lahko, vse dokler zemlja ne zmrzne. Enako velja za vso okrasno drevnino.


 

Ali je grede treba urediti pred mrazom in snegom, jih prekopljemo, da se zemlja čez zimo spočije?

O tem tečejo številne razprave. Sama menim, da je treba jeseni gnojiti z gnojem, naj bo hlevski, konjski ali kateri drugi. Vsa druga gnojila, tudi kompost, lahko uporabimo spomladi. Prekopavati ali ne, o tem naj se odloči vsak sam. Vendar težko, glinasto zemljo lahko zdrobi samo zimski mraz.

Dolgoročno pa jo seveda izboljšujemo z uporabo organskih gnojil in rastlin za zeleni podor. Vsekakor svetujem, da je čim več gredic prekritih s slamo, senom ali celo z zeleno odejo. Še v novembru lahko na gredice, kjer bomo sadili šele aprila, posejemo prezimna žita, kot sta pšenica in ječmen, tako bodo prekrite in zavarovane.

Gredice, na katerih bodo zgodnji posevki, kot so solata, grah, bob in mladi krompir, pa naj bodo pripravljene in samo prekrite s slamo, senom …