Kaj res: Izbor lažnih novic

»Dejstvo pa je, da je pokojnina od leta 2008, ko je znašala 67 odstotkov neto plače, v devetih letih padla na 59 odstotkov. Ves čas je bil v vladi Desus. Žal je premalo naredil. Medtem pa, ko je bil minister v vladi dr. Bajuk, takrat so se pa pokojnine najbolj izenačile s plačami.«
Ljudmila Novak, NSi, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Andrej Bajuk je bil finančni minister v vladi Janeza Janše med letoma 2004 in 2008. Delno zaradi načina usklajevanja, delno pa tudi zaradi razbremenitve plač – kar je nadpovprečno dvignilo neto plače – so pokojnine v tem obdobju za povprečnimi plačami zaostajale z enakim tempom kot v drugih obdobjih. Leta 2004 je povprečna pokojnina dosegala 72 odstotkov povprečne neto plače. Je pa res, da so se pokojnine v tem obdobju realno povišale.

——————


»Vi [SDS] ste želeli, da prodajamo Telekom, ker ste govorili, da bo odpuščanje, da bo šel Telekom v stečaj, zdaj smo leta 2018, Telekom je še zmeraj tukaj. Če bi ga takrat prodali, dejansko ne bi imeli več Telekoma.«
Karl Erjavec, Desus, 17. 5. 2018

■ ■ ■ O odpuščanju in stečaju Telekoma so govorili nasprotniki prodaje. Ta je leta 2008 tudi propadla. Leta 2008 je imel Telekom 842 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 86 milijonov evrov čistega dobička in 4668 zaposlenih. Knjigovodska vrednost delnic je konec leta znašala 134 evrov. Lani je Telekom ustvaril 716 milijonov prihodkov od prodaje in 11 milijonov evrov čistega dobička, ima pa 3673 zaposlenih. Knjigovodska vrednost delnic znaša 106 evrov. Tržna vrednost državnega deleža zdaj znaša 425 milijonov evrov, medtem ko je konec leta 2008 vrednost istega deleža znašala 558 milijonov evrov. Če bi v začetku leta 2008 prodali Telekom, bi država iztržila 1,9 milijarde evrov, kar bi lahko bilo vloženo v želeni demografski sklad.

——————


»Bi se pa dalo, zato ker je DDV ostal na ravni iz krize, znižati dohodnino in tudi to mi v našem programu predlagamo in to direktno pomeni konkretno na primer 50 evrov več minimalne plače.«
Alenka Bratušek, Sab, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Z znižanjem ali celo odpravo dohodnin se minimalne plače ne bi zvišale za 50 evrov, ampak za okoli 18 evrov. Razlika je v načinu obračuna plače. Ob upoštevanju dejanske višine splošne davčne olajšave za to plačo znaša akontacija dohodnine 18 evrov. Če se upošteva pavšalni znesek davčne olajšave, pa se ob izplačilu plače odtegne 61 evrov, vendar zavezanec dobi preplačan znesek povrnjen ob poračunu dohodnine.

——————


»Zdajle imamo nevarnost, ko proti Sloveniji koraka 50.000 migrantov, ki imajo Slovenijo za ciljno državo. Kar pomeni, da bodo tukaj prosili za azil, in vsak stane slovenske državljane dva tisoč evrov vsak mesec. To je milijarda v enem letu.«
Branko Grims, SDS, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Neumnost. Le peščica migrantov, ki so v zadnjih treh letih nedovoljeno vstopili v Slovenijo, je tu tudi ostala pod mednarodno zaščito. V zadnjih štirih letih je Slovenija odobrila 396 prošenj za mednarodno zaščito.

——————


»V sanacijo NLB smo vplačevali iz slovenskega proračuna, ne pa iz denarja evropske komisije. Zato nam tudi evropska komisija nima kaj predpisovati, kaj bomo mi počeli z našo banko.«
Miha Kordiš, Levica, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Denar za sanacijo bank si je Slovenija v celoti izposodila. Ni ga še vrnila, in če NLB ne bo prodana, bo to pomenilo manj denarja za ceste, bolnišnice, socialne podpore ..., ko bo dolg treba vračati. Vzrok, da mora Slovenija privatizirati NLB, pa so zaveze, ki jih je Slovenija dala, da je lahko dodelila državno pomoč bančnemu sistemu. Ker je Slovenija del skupnega evropskega trga, mora spoštovati pravila dodeljevanja državnih pomoči. Torej evropska komisija lahko predpisuje, kaj bomo počeli z NLB.

——————



»Vsaka taka zgodba, vsako pranje denarja znižuje ceno NLB in vprašajmo se, zakaj se to ne dogaja v privatnih bankah, zakaj se to ne dogaja v drugih komercialnih bankah, ki niso v lasti države.«
Valentin Hajdinjak, NSi, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Žal to ni res. V kar nekaj velikih svetovnih bančnih sistemih so bili v zadnjih letih razkriti škandali, povezani z nezakonitimi aktivnostmi, tudi s pranjem denarja. Je pa res, da v ustanovah v zasebni lasti praviloma obstajajo bolj učinkoviti mehanizmi in tudi interes, da se tovrstne nepravilnosti odkrijejo. Poleg tega je zasebne banke veliko lažje kaznovati za odkrite nepravilnosti, saj kazni polnijo proračun. Če se pri nepravilnostih odkrije državne banke, je kazen dejansko prelaganje denarja iz ene državne blagajne v drugo.

——————



»Banke delujejo v zasebnem interesu, če so v zasebni lasti. To pa pomeni, da prioritetno zasledujejo interese lastnika, interes dobička in so kot take strukturno podvržene raznim spornim poslom. Pri tem pa so oropane svoje razvojne funkcije. Samo banka, sistemska banka v javni lasti bo investirala v gospodarstvo, ki bo koristilo okolju, lokalnim skupnostim, ki bo ustvarjalo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, visokimi plačami …, se pravi, ki ne bo zainteresirano za to, da da kredit, potem pa čim prej pobere smetano, ampak bo investiralo strateško po načelu razvoja.«
Miha Kordiš, Levica, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Banke prioritetno zasledujejo interes varnosti poslovanja, kar je posledica regulative. Seveda je cilj tudi dobiček. Banke v zasebni lasti nikakor niso podvržene spornim poslom, tem so celo bolj podvržene banke s slabo lastniško kontrolo, kot so državne banke. Prav zaradi varnosti poslovanja pa banke veliko več posojajo podjetjem, ki imajo visoko dodano vrednost, zaposlujejo ljudi z visokimi plačami. In v nasprotju s Kordiševo trditvijo njihov interes ni pobiranje smetane, ampak da se posojila vračajo točno v takšnih rokih in zneskih, kot se določijo v posojilni pogodbi. To jim namreč olajša upravljanje denarnih prilivov in odlivov.
——————



»Če se politični vrh odloči, da privatizacije [Gorenja] ne bo, potem privatizacije ni.«
Miha Kordiš, Levica, 17. 5. 2018

■ ■ ■ Država oziroma državna Kapitalska družba ima 15,6 odstotka Gorenja. V primeru prevzema Gorenja ima možnost sprejeti ponudbo ali pa ostati portfeljski lastnik.