Kaj res?

»Na POP TV je bilo: »Med mladimi je SNS imela dvojno število glasov ...«. Torej: ker je mladina naša prihodnost, je SNS zagotovo edina perspektiva za Slovenijo ...«
Zmago Jelinčič Plemeniti; 15. 6. 2018.

■ ■ ■ V vseh starostnih skupinah je imela največjo podporo SDS, za katero je glasovala dobra petina volivcev, mlajših od 25 let in slaba petina ljudi v starostni skupini med 25 in 44 let, kažejo podatki Mediane. Za SNS je glasovalo slabih pet odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, in sedem odstotkov volivcev v starostni skupini med 25 in 44 let. Volilna baza SNS niso mladi volivci, torej tisti v starosti do 25 let, ampak so volivci med 25. in 64. letom. Kar 83 odstotkov vseh, ki so volili SNS. je v tej starostni skupini. Delež mladih (do 24 let) med volivci SNS znaša 8,3 odstotka. Od parlamentarnih strank imata v strukturi svojih volivcev večji delež mladih Levica (11 odstotkov) in NSi (9 odstotkov).

——————

»Morebitne ponovljene volitve bi zelo verjetno volivke in volivce spet potisnile nazaj v taktično glasovanje onkraj izbire vsebinskih razlik, da bi avtoritarnim političnim formacijam preprečili pot na oblast.«
Skupina posameznikov (Metka Mencin Čeplak, Božo Repe, …), 19. 6. 2018.

■ ■ ■ Nikakor ne nasprotujemo izražanju mnenj ne omenjene skupine, ne zbora za republiko in tudi ne drugih posameznikov in skupin, ki se opredeljujejo do izzidov letošnjih parlamentarnih volitev. Tudi nikakor ne želimo posegati v vsebino teh mnenj. Glede citirane izjave pa opozarjamo, da bi bile tudi morebitne ponovljene volitve popolnoma enakovreden odraz volje volivcev, kakor so bile pravkar izvedene.

——————

Pierre Moscovici, Foto Francois Lenoir Reuters

»Grška kriza se nocoj v Luksemburgu končuje.«
Pierre Moscovici, evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve 22. 6. 2018

■ ■ ■ Žal je izjava napihnjena. Grčija izstopa zgolj iz programa pomoči, medtem ko finančne in gospodarske razmere v državi ostajajo skrajno resne. Po osmih letih v tem programu pomoči, ki je Grčijo reševal pred popolnim bankrotom, je javni dolg Grčije zdaj 179 odstotkov grškega BDP, medtem ko je leta 2010 znašal »le« 146 odstotkov takratnega BDP. V državi vlada 21-odstotna brezposelnost. Skromna je tudi gospodarsko rast, ki je lani znašala zgolj 1,4 odstotka. Iz programa je lahko Grčija izstopila predvsem po zaslugi ugodnega mednarodnega okolja. Še kar nekaj let restriktivnih ukrepov je pred državo, preden se bodo razmere tudi dejansko normalizirale.