Kaj res?

»Privatizacija ne prispeva k bolj dostopnemu in kakovostnemu zdravstvu. Zasebna pobuda se osredotoči na najbolj dobičkonosne niše, medtem ko preostanek prepusti skrbi države.«
Levica, 14. 6. 2018

■ ■ ■ Izjava se opira na poročilo Goldman Sachsa, toda poudarki poročila so izvzeti iz konteksta in napačno interpretirani. Zasebna pobuda išče priložnost na vseh komercialno zanimivih področjih, kar so tudi niše. Res pa je, da obstajajo področja, ki so komercialno nezanimiva zaradi redkosti bolezni in previsokih stroškov razvoja. Ločiti je treba tudi med farmacevtsko industrijo in zdravstvenim sistemom. Iz ekonomske teorije bi se dalo sklepati, da bi popolna privatizacija zdravstva v Sloveniji dvignila kakovost. Res pa je, da bi se verjetno spremenila dostopnost zdravstva in nekatere terapije v Sloveniji ne bi bile dosegljive. Veliko držav zato išče kombinacijo zasebnega in javnega.

——————



»Število migrantov v Sloveniji se alarmantno kopiči. Od novega leta je bilo prestreženih 2668 ilegalnih migrantov, k nam je bilo vrnjenih 199 migrantov iz Italije. V tem času je bilo 1163 prosilcev za azil, od tega 88 žensk, 0 otrok.«
Branko Grims, 12. 6. 2018

■ ■ ■ Pri »alarmantnem« kopičenju migrantov je Branko Grims izpustil, da je bil od 1163 letos vloženih prošenj za azil le v 40 primerih priznan status. V kar 786 primerih je bil postopek ustavljen (večinoma, ker je oseba že zapustila Slovenijo), v 125 primerih so bile prošnje zavržene, v 87 primerih pa zavrnjene. Čeprav je migrantov več kot lani, vsaj po priznanem statusu kaže, da jih v Sloveniji ostane še manj kot lani. Lani je Slovenija priznala prošnjo za mednarodno zaščito 152 osebam.

——————

Marjan Šarec Foto Jure Eržen

»Zbor za republiko je obstal v času in prostoru. Ponovno moram povedati, da nisem na nobenem mestu izrekel prepovedi podelitve mandata zmagovalcu volitev. Kdo sem, da bi imel to pravico? Tudi nimam vpliva, da bi drugim strankam prepovedal pogovore. Očitno problem izvira drugje.«
Marjan Šarec, 11. 6. 2018

■ ■ ■ Iz izjave bi se dalo sklepati, da je Zbor za republiko Šarcu očital, da poskuša preprečevati pogovore s stranko SDS, ki je na volitvah prejela največ glasov. Zbor za republiko je 7. junija v izjavi za javnost komentiral politično dogajanje. Šarcu ne očita, da poskuša preprečiti sodelovanje drugih strank s SDS. Je pa res, da se je Zbor za republiko opredelil do Šarčevih dogovarjanj z drugimi strankami in jih ocenil za »nenavadno vedenje, sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah«. V tej izjavi je zgrešil tudi Zbor za republiko. Povolilne koalicije niso nujno vezane na stranko, ki dobi največ glasov. Je pa res, da je predvsem v državah z večinskim volilnim sistemom večinoma nemogoče sestaviti koalicijo brez zmagovalca volitev.