Poročilo o vladavini prava je po naših informacijah glede Slovenije kritično zlasti na področju medijev, saj ugotavlja poslabšanje medijske svobode.

​Glede medijev so v poročilu o vladavini prava posebej izpostavljeni (ne)financiranje Slovenske tiskovne agencije ter grožnje novinarjem, še posebej tudi tožbe, katerih namen je ustrahovanje novinarjev.

Komisija posebej poudarja vprašanje dodeljevanja denarja iz državnega oglaševanja, ki je neregulirano, pogosto tudi netransparentno, še posebej v lokalnih medijih.

Na področju pravosodnega sistema je komisija sicer zaznala napredek, je pa seveda pričakovano v tokratnem poročilu o vladavini prava med drugim izrazila zaskrbljenosti zaradi zamude Slovenije pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.



To vprašanje očitno še ne bo kmalu rešeno, saj je državnotožilski svet – po tem, ko je pravosodno ministrstvo v začetku meseca objavilo nov poziv kandidatom za evropske delegirane tožilce iz Slovenije – napovedal, da ne bo opravil novega postopka izbire. Prvi postopek, ki ga je vlada z nezakonitim sklepom prekinila, je bil namreč po oceni državnotožilskega sveta opravljen skladno z zakonodajo, nov poziv pa je svet označil kot nezakonit.



Na vprašanje Dela, ali obstaja kakršna koli zakonita možnost drugačne izbire tožilcev oziroma ali bi lahko ob nesodelovanju državnotožilskega sveta izbor med kandidati opravila kar vlada sama, državnotožilski svet poudarja, da za »morebitno tovrstno postopanje vlade ni zakonske podlage«.





Rok za vložitev morebitnih novih kandidatur se izteče sicer prihodnji ponedeljek in zanimivo bo, ali se bo kdo od tožilcev na novi poziv pravosodnega ministrstva sploh odzval. 

Komisija je preučila tudi vpliv pandemije covida-19 na vladavino prava. Za Slovenijo je po naših informacijah zapisala, da v času pandemije nismo imeli razglašenih izrednih razmer, da je parlament normalno deloval, zahvaljujoč tudi temu, da je bilo sprejeto vse potrebno za odločanje poslancev na daljavo. Restriktivne ukrepe, ki jih je sprejemala vlada, pa da je imelo aktivno pod drobnogledom ustavno sodišče.  



Tokratno poročilo o vladavini prava je drugo po vrsti, prvega je evropska komisija objavila konec septembra lani. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.