Ljubljana – Evropska komisija je konec avgusta Sloveniji predala osnutek poročila o vladavini prava pri nas. Kako osnutek komentira aktualna vlada? Pravzaprav podobno kot o vladavini prava oziroma o pravosodju ter medijih trdijo predstavniki največje vladne stranke SDS. Njen prvak in premier Janez Janša je na twitterju te dni ob novici, da je vrhovno sodišče odpravilo odločbo Finančne uprave, po kateri bi morala družba Electa v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića plačati skoraj osem milijonov evrov davka, podvomil, da ima sodišče enake vatle za vse.

Že maja smo v Delu razkrili, da je zunanji minister Anže Logar v Bruselj poslal osebno pismo glede vladavine prava pri nas. Dodal ga je uradnemu, medresorsko usklajenemu gradivu, na temelju katerega bo evropska komisija do konca tega meseca pripravila, do sredine oktobra pa tudi dokončno formalno potrdila poročilo o stanju vladavine prava v naši državi.



Minister Logar je spomladi povsem mimo pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič v spremnem dopisu, naslovljenem na komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, dodal nekaj elementov, ki so po njegovem pomembni za razumevanje ozadja delovanja slovenskega pravosodja. Vlada, katere član je, pa da bo storila vse, da bodo naloge, povezane z vladavino prava, izpolnjene, je napovedal. Vsebina tega pisma se zdaj pravzaprav ponavlja v komentarju Slovenije na osnutek analitičnih delov poročila evropske komisije.

Ključna dejstva:

• Osnutek poročila evropske komisije glede vladavine prava pri nas relativno ugoden.
• Komentarji vlade na ugotovitve posameznih sklopov so večinoma negativni.
• Nihče od ministrov ni bil proti.

O sebi v Bruselj pišemo grdo

Osnutek poročila komisije med drugim ugotavlja povečanje učinkovitosti državnega tožilstva, za sodne zaostanke navaja, da niso sistemsko vprašanje, še vedno pa, da predstavlja izziv dolžina sodnih postopkov v primeru pranja denarja. Del o neodvisnosti sodstva precej pozornosti namenja vprašanju parlamentarnih preiskav dela državnih tožilcev in sodnikov v konkretnih postopkih. Med razlogi za nizko zaupanje oziroma percipirano neodvisnost sodstva poročilo navaja vmešavanje politikov in vlade ter tudi specifičnih interesov. Omenjene so tudi težave policije in tožilstva, češ da delo ni učinkovito, preiskave da trajajo predolgo in se pogosto končajo neuspešno, kot glavni razlog za to komisija navaja pomanjkanje virov.



Slovenska vlada v komentarju teh ugotovitev ocenjuje, da se poročilo komisije ne osredotoča na sodnike same, posebej v smislu neodvisnega izvajanja sodne funkcije, glede pomanjkanja virov pa vlada poudarja, da ima Slovenija največ sodnikov na prebivalca v EU in četrti najvišji delež BDP za kritje izdatkov sodišč. Prav tako vlada opozarja, da podatki Eurostata ne podpirajo navedb o povečani učinkovitosti tožilstva, saj je tožilstvo leta 2018 sodiščem posredovalo 457 zadev, leta 2014 na primer pa kar 620 zadev.

V slovenskem komentarju na osnutek poročila o vladavini prava lahko preberemo tudi o sumih izkoriščanja protikorupcijske komisije v politične namene. V postopkih pred protikorupcijsko komisijo prihaja do kršitve temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. To so morda manjše pomanjkljivosti, piše vlada, ki pa so v preteklosti že vodile tudi do resnih političnih posledic, kot je na primer padec vlade.

Kaj pa medijski pluralizem

Osnutek poročila evropske komisije med drugim ugotavlja, da ni ustreznih pravil, ki bi urejala konflikt interesov v medijskem prostoru, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev.

V komentarju vlade na temo medijev lahko preberemo kritično oceno, da nekateri novinarji sploh niso raziskovalni, temveč so aktivisti političnega boja. Narobe je med drugim tudi, da je evropska komisija prezrla vprašanje, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti enakopravne temelje za medijsko pluralnost. Osnutek pa da je spregledal tudi dejstvo, da ima Slovenija nadpovprečno število ljudi, ki so stalno zaposleni kot umetniki, avtorji in novinarji, ter podpovprečno število ljudi, ki so v omenjenih panogah samozaposleni.

Dodajmo, da od sedemnajstih članov vlade devet ministrov ne pripada SDS. To pomeni, da bi lahko predlagane komentarje na osnutek poročila evropske komisije o vladavini prava pri nas – če bi seveda to želeli oziroma bi jih ocenili kot neprimerne – z glasovanjem zavrnili.

Vlada tudi zapiše, da se ji zdi nenavadno, da poročilo evropske komisije prezre relevantne ugotovitve v tujini objavljenih člankov s tega področja, med uporabljenimi viri tako na primer zaman išče najnovejše delo o vladavini prava, ki sta ga pripravila Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič.