Galerija
Kaj prinaša poročilo o spornem nakupu stavbe na Litijski?
V povzetku, ki so ga posredovali, dejansko ni nič bistveno novega, česar ministrica v svojih javnih nastopih še ne bi povedala.
Odhajajoča ministrica trdi, da je bila pri podpisu pogodbe zavedena. FOTO: Voranc Vogel/Delo
23. 2. 2024 | 17:01
23. 2. 2024 | 18:55
6:25
A+A-
Ministrstvo za pravosodje je danes objavilo povzetek poročila pravosodne ministrice, ki opravlja tekoče posle, Dominike Švarc Pipan, glede spornega nakupa stavbe na Litijski. Kot so pojasnili na ministrstvu, so poročilo preučili in presodili, katere informacije so lahko javno razkrite, upoštevajoč interese predkazenskega postopka in upoštevajoč mnenje nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ga na ministrstvu glede te zadeve prejeli.
V povzetku, ki so ga posredovali, dejansko ni nič bistveno novega, česar ministrica v svojih javnih nastopih še ne bi povedala. V povzetku lahko med drugim preberemo:
Obstajajo indici, da je bila celotna investicijska dokumentacija pripravljena z namenom preferiranja določenega ponudnika.
Iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali je bil k nadalnjim pogajanjem o nakupu povabljen še drug ponudnik, ki je ustrezal pogojem in je imel enako točk, ali samo podjetje primorskega podjetnika Sebastajna Vežnaverja. Iz dokumentacije je razvidno, da je vabilo k nadaljevanju pogajanj poslal Vežnaverju nekdanji generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič. Zapisnika pogajanj s ponudnikom nepremičnine na Litijski ni.
Dominika Švarc Pipan je ugotovila tudi nepravilnosti pri izvajanju notranje revizije projekta. Notranja revizorka je revizijo izvedla na lastno pobudo in ni znala pojasniti pravnih podlag za to, niti po kakšni metodi. Neodvisne javne revizije, ki jo je napovedala ministrica, še niso naročili.
Nenavadno se ji zdi tudi sestajanje zdaj že nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa in nekdanjega glavnega tajnika Klemna Žiberta brez njene vednosti.
Včeraj zadnjič na vladi
Dominika Švarc Pipan se je včeraj sicer zadnjič udeležila seje vlade. Zatem bo po tednih razčiščevanj okoliščin nakupa stavbe na Litijski zapustila vladne vrste in krajši čas po lastnih napovedih morda koristila nadomestilo. Še pred njenim odhodom pa bo javnosti znan tudi del poročila o omenjenem nakupu, je napovedala.
Specializirano državno tožilstvo je, kot smo poročali na Delu, prejelo kazensko ovadbo proti Dominiki Švarc Pipan zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev. Kriminalisti pa pregledujejo tudi ozadje dvakrat razveljavnjenega javnega naročila za digitalizacijo notarskih storitev.
S predsednikom vlade Robertom Golobom sta se že kmalu po izbruhu afere dogovorila, da ga seznani s svojimi končnimi ugotovitvami. Švarc Pipanova je poročilo premierju predala, po njenih besedah so iz Golobovega kabineta sporočili, da odločitev o tem, kolikšen del in katere informacije iz poročila posredujejo javnosti, prepuščajo ministrstvu za pravosodje.
Dominika Švarc Pipan in stranka SD, iz katere je pred kratkim odstopila, so se znašli v središču afere z nakupom stavbe, ker je ministrstvo za nakup prostorov na Litijski plačalo 7,7 milijona evrov, ni pa naročilo svoje preverbe cene stavbe, pač pa zgolj sprejelo cenitev, ki jo je naročil ter plačal prodajalec – podjetnik Sebastjan Vežnaver. Ta je za stavbo leta 2019 odštel 1,7 milijona evrov.
Odhajajoča ministrica trdi, da je bila pri podpisu pogodbe zavedena. Afera je sicer odnesla glavnega tajnika Socialnih demokratov Klemna Žiberta.
V poročilu so nekatere informacije zakrite, tiste, za katere menijo, da jih v luči mnenja NPU ne morejo razkriti zaradi varstva interesov preiskave.
Rajko Pirnat FOTO: Voranc Vogel/Delo
Mnenje pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata
Pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata smo vprašali, kakšne so možnosti razveljavitve pogodbe, ki vsebuje protikorupcijsko klavzulo.
»V tej nesrečni zgodbi bo moral Nacionalni preiskovalni urad, kot razumem predkazenski postopek že poteka, ugotoviti vsa dejstva. Iz tega, kar je javno znano v tem trenutku, pa ni mogoče reči, da bo denar, porabljen za to investicijo, vrnjen v proračun in kupoprodajna pogodba, ki vsebuje protikorupcijsko klavzulo, razglašena za nično.
Opozoriti velja, da indic prirejanja dokumentacije še ne pomeni, da je mogoče na temelju tega dokazati, da je prodajalec nekomu dal, obljubil ali pridobil neko nedovoljeno korist.
Želim si, da bi bilo mogoče to pogodbo o nakupu stavbe, ki – sodeč po videnem v medijih – absolutno ni primerna za sodišče – razglasiti za nično, vendar je to mogoče doseči le pred sodiščem, razen seveda, če se obe strani dogovorita za razvezo pogodbe. Za to pa je verjetno zelo malo možnosti.
Denar bo težko pridobiti nazaj tudi zato, ker bo po preiskavi NPU verjetno začet dolgotrajen sodni postopek, ti spori so vedno precej obsežni, v tem času pa lahko d.o.o., ki je bil formalno prodajalec tega objekta, že zdavnaj preneha obstajati. Kot so pisali mediji, denarja že zdaj tudi ni več na računu prodajalca. Prav veliko možnosti za uspeh, ne glede na protikorupcijsko klavzulo v pogodbi, torej ni.
To, kar se do zdaj kaže, me ne opogumlja, da se bo dalo ugotoviti ničnost in pogodbo razdreti tudi v primeru, če bi se torej dokazalo, da je bil v domnevne nepravilnosti vpleten kdo na strani prodajalca. Šlo pa je za ogromen zaslužek v zelo kratkem času. Trditve ministrice, da je bila zavedena s strani strokovnih služb, so eno, drugo pa je, da se nepravilnosti, o katerih govori, tudi dokaže v morebitnem kazenskem postopku.«
FOTO: Ministrstvo za pravosodje
FOTO: Ministrstvo za pravosodje
FOTO: Ministrstvo za pravosodje
FOTO: Ministrstvo za pravosodje
FOTO: Ministrstvo za pravosodje
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji