Kakšne so posledice Golobovega hitenja s komisarskim kandidatom?

Ali hitenje in politična odločitev, da bo kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča, zdaj pa zaposlen v imperiju družine Martina Odlazka, lahko oslabi slovenske možnosti za najboljši možen resor? Znano je, da kontinuiteta v evropski komisiji šteje. To je le ena od dilem, ki sta jih analizirala gosta tokratnega podkasta Moč politike, dolgoletni diplomat Rado Genorio in bruseljski dopisnik Peter Žerjavič.

Rado Genorio, dolgoletni veleposlanik, zdaj tudi posebni odposlanec za institucionalne zadeve EU v Bruslju, komentira, da je glede na pretekle izkušnje bolj kot samo Veselovo ime presenetljivo to, da smo tokrat s tem tako pohiteli, v preteklosti smo bili namreč vedno med zadnjimi. »Predlog je legitimen s stališča politične stranke, v Gibanju Svoboda vedo, zakaj so to storili. O tem se še niso posvetovali s koalicijskimi partnerji, morda pa bo kateri od njih prišel še s svojim predlogom in bodo to uskladili,« pravi Genorio.

Ne glede na to lahko Robert Golob ime Vesela pošlje v Bruselj, saj imajo ministri Gibanja Svoboda večino v vladi, ki bo o tem odločala čez nekaj mesecev.

Neuradno so iz Bruslja sicer prihajale informacije, da si dosedanja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen želi ponovnega mandata Janeza Lenarčiča. »Kontinuiteta je v tem primeru pomembna in dobra. V Bruslju je namreč veliko komisarjev, ki so bili komisarji dva mandata ali celo več, in to na najvplivnejših in najmočnejših mestih v komisiji,« pravi Genorio. Bi torej predsedniku vlade svetoval, da izbiro komisarskega kandidata presoja skozi to prizmo? »Na koncu je veliko več politike in manj diplomacije, tudi v tem primeru bo odločitev politična,« se je izognil konkretnejšemu odgovoru in v nadaljevanju posvaril pred ponovitvijo komisarske sage iz leta 2014.

Naš bruseljski dopisnik Peter Žerjavič pa vidi napoved kot presenečenje, ker v drugih državah te razprave sploh še niso začeli, in jo je torej po njegovem mnenju mogoče razumeti v kontekstu notranjepolitične dinamike: »Ob težavah s pripravo liste kandidatov za evropske volitve je predsednik vlade očitno skočil naprej z imenom za komisarja. S tem se je opredelil tudi do vprašanja, ali bo sedanji komisar Janez Lenarčič še komisar. Je pa do tja še dolga pot – predsednik oziroma predsednica evropske komisije bo namreč izbran najhitreje julija, morda tudi šele septembra in takrat bo začel izbirati kandidate.«

V pogovoru smo obravnavali tudi nezanimanje nekaterih slovenskih politikov za evropske institucije, zakaj nismo imeli izstopajočih poslancev, kako razumeti zadnje poteze evropskih poslancev SDS, ali bo stranka res izstopila iz Evropske ljudske stranke, pa tudi o poskusih ruskih obveščevalcev za vzpostavljanje stikov ter kako sta jih prepoznala.

Projekt je sofinancirala Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča​.