Kaj bodo bolnišnice brez sester in zdravnikov?

Iz bolnišnice je prišlo pismo. Ne bomo napisali katere. V pismu namreč piše, da smo bolnišnico neupravičeno izpostavili v časopisu. Ne samo v tej, v vseh bolnišnicah manjka sester in zdravnikov, pišejo. V državi bi morali zazvoniti vsi alarmi.
V drugi bolnišnici – pa tudi ne bomo napisali v kateri, ker je tako najbrž tudi drugje – dobi direktor na mizo vsak dan odpoved štirih medicinskih sester. Odhajajo na lažja delovna mesta. V referenčne ambulante, ki jim je ministrica za zdravje v svojem mandatu odprla vrata na stežaj, in v zdravstvene domove. Odhajajo v tujino. In za trgovke, varuške v vrtec, za tekoči trak v tovarno. Povsod je lažje kot v bolnišnici. Najtežje je v intenzivnih terapijah. Tam, kjer so na smrt bolni otroci, ki trpijo. Odgovornost zdravnikov in sester je tu neznansko velika. Enako tam, kjer ležijo na smrtni postelji starostniki. Na te oddelke je praktično nemogoče dobiti sestre in zdravnike. Na osem zapovrstnih razpisov se v UKC Ljubljana ni prijavila nobena sestra. Na pet razpisov bolnišnice Izola tudi ne. In bi lahko našteli še vse druge bolnišnice in domove za starejše. Samo zahvaljujoč izčrpavajočemu trudu tistih, ki so še ostali, bolnišnice delujejo. Nikogar ni, ki bi mu bolnišnice lahko povedale za svoje težave, ki so dejansko težave bolnikov. Nikogar ni v državi, ki bi reševal problematiko. Politiki se v tem času igrajo, kdo bo koga. Teden dni po volitvah že napovedujejo nove. Brez vsake odgovornosti. Kot da lahko v tej državi razmetavamo z denarjem.
Mizernih 700 pa "vse" do 900 ali "celo" 1350 evrov zaslužijo za vsakodnevno težko delo sestre in bolničarji. Znesek je odvisen od delovnega mesta, izobrazbe, let zaposlitve, števila nadur. Delo ponoči, ob nedeljah in praznikih, dvigovanje bolnih teles, sočustvovanje ... vse to tudi pri njih sproža bolečine. Je kaj nenavadnega, da je kljub stalno odprtim razpisom 876 medicinskih sester brezposelnih? S socialnimi transferji lahko "zaslužijo" več, kot če bi bile v težkih službah po bolnišnicah. Niso edine. Tudi v nekaterih drugih poklicih in življenjskih položajih se ljudem ne splača delati za nizko plačo. Država z nizkimi plačami spodbuja brezposelnost. Tiste sestre, ki delajo, so obupane, nezadovoljne, izčrpane. Zdravniki ravno tako, le da so finančno nekaj na boljšem kot sestre.
Evropa se stara in vsak star človek potrebuje pomoč. Pomanjkanje zdravnikov in sester postaja evropski problem številka ena. Nekatere države se ga zavedajo in ga rešujejo. Slovenija (še) ne. Politiki v naši državi do zdaj niso premogli toliko modrosti in moči, da bi peljali Slovenijo po poti uspešnih. Ali da bi vsaj poskrbeli za svoje najšibkejše. A saj to je tako rekoč isto. Zadnja štiri leta so zapravljena. Če se ne bodo politiki začeli vesti drugače, se nam utegne zgoditi, da bo še včeraj odličen zdravstveni sistem jutri povsem razpadel. Razpadel bo na način, da bo iz njega odšlo preveč sester in zdravnikov, da bi še lahko deloval. Vsi alarmi v državi bi morali zatuliti na ves glas.