Ljubljana – Stranke SMC, NSi in Desus po tem, ko bo SDS uradno sporočilo o nastajanju nove koalicije predvidoma posredovala na današnji slovesnosti ob 31. obletnici stranke, pričakujejo finančno ovrednoten osnutek koalicijske pogodbe. O vsaj prvih dveh prioritetah – zdravstvu in skrbi za starejše – so potencialni partnerji sicer soglasni, a ključno bo usklajevanje o drugih, ki jih stranke zahtevajo. Da sredstev za vse ne bo – zgolj Desus je svoje zahteve do konca mandata ovrednotil na dve milijardi evrov –, je napovedal že prvak SDS, njegova stranka pa je včeraj pomenljivo čivknila, kako težka so ministrstva po proračunskem deležu.
A še preden bi se začelo končno usklajevanje kadrovske slike in koalicijske pogodbe, se bodo morali predvsem v SMC uskladiti o podpori desnosredinski koaliciji. Izvršni odbor in svet stranke, kjer naj bi se o svoji podpori opredelili poslanci, se pričakuje v ponedeljek in sredo. Potem bo pogajalska teža strank bolj izčiščena tudi glede števila in pomembnosti resorjev.
»Vsa imena, ki so v medijih v obtoku, so ugibanja, ki pa jih ne komentiram,« pravi Zdravko Počivalšek, prvak SMC.
Prihodnji teden bodo zasedali organi stranke SMC, zatem bi lahko bil prvak SMC bližje odgovoru, koliko poslancev bi lahko podprlo desnosredinsko koalicijo. FOTO: Uroš Hočevar
Čeprav prav vsi zatrjujejo, da kadrovskih delitev še ni na mizi, to ne drži povsem, saj so stranke že jasno izražale svoje želje po resorjih, češ da je vsebina povezana tudi s kadri. »Trenutno se pogovarjamo o vsebini. Imena bomo v SMC dali na mizo, ko bomo dorekli vse, kar zadeva vsebino,« pravi prvak SMC
Zdravko Počivalšek, ki bi ob vstopu v koalicijo prav gotovo obdržal gospodarsko ministrstvo. Neuradno se sicer omenja, da bo njegova stranka zahtevala štiri resorje, pri čemer bo pomembno vprašanje delitve državotvornih resorjev, saj jih glede na mnenje drugih morebitnih partneric ne more obvladovati le SDS. Enako velja tudi za število ministrov SDS v vladi, saj med drugimi prevladuje strah po preglasovanju. Najglasneje se tako omenja, da bi SMC prevzela notranje zadeve in pravosodje – kandidata bi lahko bila
Vesna Györkös Žnidar in
Igor Zorčič –, NSi pa obrambo, ki bi jo lahko vodil podpredsednik stranke
Valentin Hajdinjak ali celo prvak NSi
Matej Tonin, a le, če bosta on in njegova stranka popustila zahtevi prvaka SDS, naj bodo vsi predsedniki strank v vladi. Temu bodo v NSi verjetno še oporekali – takšen je tudi sklep izvršilnega odbora.
Za
Aleksandro Pivec, ki vodi kmetijsko ministrstvo, je pričakovati, da bi ta resor lahko obdržala. Kot smo že pisali, pa se Desus ogreva tudi za zdravstvo, za katero bi ponudili
Tomaža Gantarja, saj naj bi resor sociale SDS zadržala zase. Enako je mogoče sklepati tudi za zunanje ministrstvo v času slovenskega predsedovanja v EU.
Medtem ko je predsednik republike
Borut Pahor podprl dialog strank in sklical drugi krog posvetovanj vodij poslanskih skupin za predvidoma 24. oziroma 25. februar, s čimer je nakazal, da bo počakal s svojo odločitvijo o podelitvi mandatarstva skoraj do konca ustavnega roka, 28. februarja, pa je prvak LMŠ Marjan Šarec okrcal trojico strank v pogovorih s SDS. »Vprašati se moramo, ali želimo Orbánovo Slovenijo ali suvereno, nam lastno Slovenijo. Ve se, kateri predsedniki strank imajo zdaj odločitev v svojih rokah,« je zapisal Šarec in vnovič pozval k predčasnim volitvam. Na posluh nekdanjih partnerjev ni naletel, so ga pa iz vrst SAB in SD opomnili, da se mora vprašati, zakaj je to dopustil.
Komentarji