Joško Kadivnik bo vodil Sovo

Eno prvih pomembnejših kadrovanj bo na današnji prvi seji vlade tudi imenovanje novega direktorja Sove. To bo po naših informacijah postal Joško Kadivnik, izkušeni obveščevalec, ki bo na tem mestu zamenjal odvetnika Janeza Stuška, kader Janeza Janše.

Sova išče lektorja, a lektorsko znanje ni obvezno

Andrej Rupnik, nekdanji šef Sove, je nad Golobovo izbiro navdušen. »To je odlična izbira, področje pozna, je predan in je nepolitičen,« komentira. Kadivnik je kariero po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu gradil postopno, sodi pa med 15 odstotkov zelo dobrih obveščevalcev, ki imajo za svoje delo tudi vse potrebne parametre – talent, znanje, voljo in je brez povezav s politiko. Po končani kadetnici se je vpisal na Višjo šolo za notranje zadeve, leta 1997 pa diplomiral na pravni fakulteti. V Sovi se je zaposlil leta 1988.

Z Rupnikovo oceno se strinja tudi Rajko Kozmelj, ki je Sovo vodil v času vlade Marjana Šarca. »Kadivnik je zagotovo človek, ki bo agencijo vodil, ne glede na politiko, po pravi poti sprememb, ki jih Sova potrebuje. Tako v smislu pravega nadzora, ki ga zdaj Sova nima, kot tudi v smislu pridobivanja sodobnih orodij, da se bo lahko postavila ob bok sodobnim obveščevalnim službam demokratičnih držav,« ocenjuje Kozmelj.

Sogovorniki iz obveščevalnih vrst ob aktualni obstrukciji ustanovitve in začetka delovanja Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS), za katero se je odločila SDS, namreč opozarjajo, da je parlamentarni nadzor Knovsa kot eden izmed vrste nadzorov seveda nujno potreben, vendar pa ta ni dovolj. Nujen je tudi strokovni nadzor obveščevalcev. Sicer pa Sova po ocenah poznavalcev potrebuje predvsem močnejša IT-orodja, saj je glede tega na repu primerljivih služb v regiji. Edino tako bo lahko  zagotavljala relevantne, torej tudi pravočasne in natančne informacije, ki jih pri svojem delu potrebujejo odločevalci, prejemniki njenih gradiv.

Kadivnik gotovo dobro pozna delovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), tudi kot vodja njenega oddelka za protiobveščevalno dejavnost, javnosti pa je morda znan tudi zaradi razprtij znotraj obveščevalnih struktur, o katerih so v preteklosti poročali mediji v času vlade Mira Cerarja. Notranje razprtije med različnimi strujami so tedaj rezultirale tudi v anonimkah, ki so prihajale iz obveščevalnih vrst. Leta 2016 so tako po protikorupcijski komisiji anonimno ovadbo proti tedanjemu direktorju Zoranu Klemenčiču in visokemu uslužbencu Jošku Kadivniku poslali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

»Zloraba je vedno mogoča, a bolj nevarna, če si jo privošči oblast«