»Javni zavodi skrbijo le za lastne interese«

Izhodišča za prenovo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je sprejela vlada, kažejo na to, da se bo javni zdravstveni sistem bistveno poslabšal, če bo zakon sledil predvidenim rešitvam v izhodiščih, je ta teden opozorilo Združenje zdravstvenih zavodov, v katerega je vključenih vseh 27 bolnišnic in 59 zdravstvenih domov. Danes je odziv na to opozorilo poslalo medijem Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Kaj pravijo v tem združenju?

Javni zavodi zavajajo

»Cenimo trud in skrb za izboljšanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, vendar menimo, da je ključnega pomena, da natančno diagnosticiramo težave in se izogibamo pavšalnim zaključkom in zavajanju z namenom, da bi poskrbeli zgolj za lastne interese,« so zapisali v daljšem sporočilu za javnost zasebni zdravniki in zobozdravniki, kjer združenju javnih zavodov očitajo, da javnost s svojimi trditvami zavaja. Zakaj?

Stroški dela v javnem in zasebnem zdravstvu

Pojasnjujejo, da so glede stroškov dela pri zasebnikih javni zavodi v zmoti. »Po mnenju Združenja zdravstvenih zavodov naj bi trenutna zakonodaja omogočala, da so koncesionarji v boljšem položaju glede stroškov dela kot javni zdravstveni zavodi, vendar pa zakon o zdravstveni dejavnosti (od novele ZZDej-K) izrecno zahteva, da koncesionarji plačujejo zdravstvene delavce najmanj v višini, ki velja za javni sektor. Kar je za državne zavode najvišja obveznost, je tako za koncesionarje predpisano kot najnižja obveznost.

Prav tako je iz sporočila združenja javnih zavodov razumeti, da si sami ne prizadevajo za višje plačilo svojih zaposlenih ali to, da bi v javnem zdravstvu oskrbeli čim več bolnikov, pač pa zgolj za to, da bi koncesionarji prejeli nižje cene storitev, kljub temu da koncesionarji zagotavljajo pomemben del zdravstvenih storitev, ki razbremenijo državni zdravstveni sistem,« očita združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov združenju javnih zavodov.

Spomnijo tudi na to, da velika večina zdravnikov sekundarijev in specializantov dela v državnih zavodih, stroške njihovih plač pa pokriva država iz proračuna. Državni zavodi zdravstveni blagajni (ZZZS) za storitve, ki jih opravijo ti zdravniki, ne priznavajo nobenih popustov.

Denar za NVZ in NMP

Združenje zdravstvenih zavodov je opozorilo, da je v ceni vsake bolnišnične storitve določen delež sredstev predviden za vzdrževanje in nudenje neprekinjenega zdravstvenega varstva – 24-urno oskrbo bolnikov –, pri tem pa so zapisali, da koncesionarjem po zakonu ni treba in tudi ne smejo nuditi neprekinjenega zdravstvenega varstva, torej so plačani za nekaj, česar ne nudijo.

V združenju zasebnikov so se odzvali na neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki ga nudijo zdravstveni domovi, ne pa tudi bolnišnice. Pojasnjujejo, da imajo koncesionarji in zdravstveni domovi zakonsko predpisane enake obveznosti in da koncesionarji in zdravstveni domovi torej zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu, sorazmerno glede na obseg programa. Javni zdravstveni zavodi za zagotavljanje nujne medicinske pomoči, ki je zasebniki ne izvajajo, prejmejo od zavoda za zdravstveno zavarovanje dodatno plačilo. Trdijo, da so tudi glede napotovanja na zahtevno diagnostiko, slikanje s CT in MR, izenačeni in da noben koncesionar ni postavljen v ugodnejši položaj v primerjavi z zdravstvenimi domovi glede napotitev na te preiskave.

Menijo, da so koncesionarji v času epidemije covida-19 prispevali primerljivo skrb za prebivalstvo kot zdravstveni domovi.

Obseg in realizacija koncesijskih pogodb

Spomnijo, da se po zakonu koncesija lahko podeli izključno v primeru, da vsi državni in občinski zdravstveni zavodi zavrnejo izvajanje določenega programa na svojem območju. Odločitev, katere programe bodo izvajali, je tako v rokah državnih zdravstvenih zavodov, in ne koncesionarjev. Navedejo, da na primer ni zanimanja za izvajanje zobozdravstva v primarnem zdravstvu, saj so tam storitve najslabše plačane, in se posledično na tem področju dodeljuje največ koncesij.

Zasebni zdravniki in zobozdravniki so zapisali tudi, da imajo koncesionarji obseg programov določen v koncesijskih pogodbah in so zato pri sklepanju pogodb o financiranju storitev vezani na omejitve iz koncesijskih pogodb. Dodajmo, da to drži le deloma: v koncesijskih pogodbah je zapisan obseg programa, a se tega pri storitvah, ki so plačane po realizaciji, nihče ne drži. Vsak koncesionar in javni zavod lahko v takih programih bistveno presežeta pogodbene določbe in ZZZS vse plača, kar je praviloma v prid bolnikom.

Svobodni zdravnik 

Strokovno združenje v povezavi s pomanjkanjem kadra predlaga, da bi se tudi v Sloveniji poslužili instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika, kot ga poznajo v Nemčiji in na Nizozemskem. Gre za fleksibilen način zaposlitve, ko lahko strokovnjak dela na več mestih. Dodajmo, da se to tudi v Sloveniji že implementira, veliko zdravnikov že dela na tak način.

Katera cena je bolj pravična

Največji poudarek združenja javnih zdravstvenih zavodov je bil namenjen pravičnim cenam. V združenju so ocenili, da so nepravične cene glavno razlog za težave v slovenskem zdravstvu. V združenju zasebnikov so zapisali, da država in občine dajejo svojim zavodom v brezplačno uporabo prostore, opremo, financirajo investicije, pokrivajo izgube in zagotavljajo brezobrestna posojila, medtem ko morajo koncesionarji za vse to poskrbeti sami. Če bi pravične cene upoštevale vso vrednost, ki jo državni zdravstveni zavodi že prejemajo iz javnih sredstev, bi ZZZS moral istovrstne storitve koncesionarjem plačevati po višjih cenah, menijo zasebniki. »To od naše države sicer terja tudi evropski pravni red, vendar se je Slovenija odločila, da ga ne bo upoštevala,« so zapisali v zasebnem združenju.