Razprava o kandidatu za novega premiera Janezu Janši v Državnem zboru je končana. Sledilo je tajno glasovanje poslancev. Janša je za novega mandatarja potrdilo 52 poslancev, 31 jih je bilo proti. Veljavnih glasovnic je bilo 83, ena izmed oddanih je bila neveljavna.

Janši se kot novemu mandatarju prekine mandat poslanca, Dejan Židan je že odstopil z mesta predsednika DZ.

SDS, SMC, NSi in Desus, ki so prejšnji teden podpisale koalicijsko pogodbo, so že javno obljubljale dovolj glasov za Janševo izvolitev, s čimer mu je pripadel tretji premierski mandat. Za izvolitev novega mandatarja je bilo sicer potrebnih najmanj 46 glasov.

Tudi sestavo ministrske ekipe in imenovanje vlade je sodeč po ocenah nove koalicije realno pričakovati kmalu, morda sredi marca.



Tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je ob robu seje DZ, ki se je začela že dopoldan, dejal, da kakšnih presenečenj ne pričakuje. Glede na stališča poslanskih skupin je po njegovi oceni verjetno, da bo glasov podpore celo nekoliko več, kot so predvideli.

Kdaj bi lahko nova vlada zaprisegla, je po njegovih besedah odvisno od nadaljnjih korakov. Torej od sestave ministrske ekipe, ki pa je v pristojnosti mandatarja, in usklajevanja znotraj koalicije. Pričakuje, da bo to kmalu in da bi vlada lahko zaprisegla do konca meseca. Večino njihovih ministrskih kandidatov so v SDS sicer že izbrali, ni pa sestava še dokončna.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v izjavi v DZ pojasnil, da je kadrovski razrez NSi za ministre v novi vladi skoraj zaključen, ni pa še popoln. Tako ni konkretno odgovoril na ugibanja, ali med ministre odhajata poslanca Matej Tonin in Jernej Vrtovec.



Po strankinem statutu izvršilni odbor odloči o predsednikovem predlogu kandidatov za ministre in državne sekretarje. Kdaj bo to, Horvat še ni napovedal, bodo pa verjetno odločili na dopisni seji. Po njegovem mnenju je sicer realno, da v enem tednu na pristojnih odborih DZ opravijo zaslišanja kandidatov za ministre, naslednji korak pa je glasovanje o vladi.

Na vprašanje, ali jih glede na izkušnje v NSi ni strah sodelovanja z Janšo, pa je Horvat med drugim odgovoril z besedami: »Seveda smo politično konkurenti. A želimo, da projekt vodenja te vlade do rednih volitev speljemo tako, da bodo državljani nekaj občutili, mi pa se bomo vsi politično okrepili.«

Na kritike, da je koalicijska pogodba splošna, je odgovoril, da bodo rešitve v zakonih, ki jih pripravljajo. Izpostavil je zakon za stabilizacijo javnega zdravstva.


 

Pivčeva pričakuje sodelovanje, iskanje kompromisov in potrpežljivosti

Programske prioritete izpostavlja tudi predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Tudi današnji Janšev govor pred poslanci je bil po njenih ocenah konkreten, poudaril je ključne točke iz koalicijske pogodbe. Pivčeva napoveduje prizadevanje, da na vprašanja in izzive v prihodnjih dveh letih odgovorijo.

Protesti, ki spremljajo nastanek Janševe vlade, so po besedah Pivčeve legitimni, odraz demokratične družbe. V DeSUS so sicer, kot je spomnila, pojasnili, zakaj vstopajo v to koalicijo: »DeSUS ni izrazito ideološka stranka, imamo svojo ciljno skupino ljudi, za katero je treba poskrbeti, bodisi da gre za levo bodisi za desno vlado. To smo dokazali z jasno izraženimi programskimi izhodišči, ki smo jih vnesli v koalicijsko pogodbo in zanje zahtevali zagotovilo v finančnem in časovnem smislu.«

V koaliciji Pivčeva pričakuje veliko sodelovanja, iskanja kompromisov in potrpežljivosti. »Čas je, da se začnemo ukvarjati z vsebinskimi vprašanji,« je poudarila.

Kmalu je pričakovati tudi izvolitev novega predsednika DZ, saj je aktualni predsednik Dejan Židan napovedal, da bo odstopil takoj po izvolitvi novega mandatarja.

Mesto predsednika DZ po kadrovskem razrezu v novi koaliciji pripada SMC. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič si želi, da bi novega predsednika predlagali že danes ali v sredo. Ob tem ni potrdil, ali bo to on, kot se ugiba neuradno.
Tudi Horvat si želi, kot je dejal, da bi novega predsednika DZ dobili v dnevu ali dveh.
 

Janša je med programskimi cilji izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada

Stranke prihodnje vladne koalicije v ospredje postavljajo tisto, kar jih združuje in povezuje, je ob predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade pred glasovanjem o mandatarski kandidaturi v DZ dejal Janša. Med programskimi cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada.

Po Janševih besedah so stranke prihodnje koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo. Po Šarčevem odstopu so po njegovih besedah SDS, SMC, NSi in Desus dogovorile novo koalicijsko pogodbo za blaginjo Slovenije, ki bo temelj vladnega programa. Tega bo Janša, kot je napovedal, predstavil v naslednji fazi, ko bo predložil ministrsko listo, če bo danes potrjen za mandatarja. Med razpravo je sicer kar nekaj kritik, tudi iz DeSUS in SMC, letelo na račun odhajajočega premierja Šarca.




 

»Mi nikogar ne izključujemo«

Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata, vsaka koalicija za polovični mandat pa je lahko zgolj kompromis o tistih rešitvah, o katerih se vsi koalicijski partnerji strinjajo. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih združuje in povezuje, na izzive pa bodo poskušali iskati dogovore z iskanjem soglasja. Pri tem je Janša napovedal, da bodo k oblikovanju rešitev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manjšin.

Vsi, ki so po zadnji vladni krizi »to roko že sprejeli, v bistvu ponavljajo veličino korakov tistih, ki so leta 1990 pred usodnim zgodovinskim plebiscitnim glasovanjem Slovencev za samostojno Slovenijo pomagali graditi takratno enotnost naroda, brez katere bi danes namesto vas odločali v neki drugi prestolnici. Naša vrata za sodelovanje v skupno dobro ostajajo odprta tudi za vse ostale. Mi nikogar ne izključujemo,« je dejal ob koncu predstavitve.

Kot temeljno izhodišče programskih smernic nove vlade je izpostavil, da Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje. Napredek je po njegovih besedah mogoče doseči z ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, drugi pa bodo terjali tudi določene višje prispevne stopnje.
 

Debirokratizacija, decentralizacija in ustanovitev demografskega sklada

Med področji, ki jih je po njegovem mnenju mogoče urediti brez finančnih vložkov, je navedel debirokratizacijo in decentralizacijo. Prepričan je, da je z debirokratizacijo možno bistveno pospešiti splošni razvoj v državi. »Imamo del administrativnega dela javnega sektorja, ki zaposluje preveč ljudi, tudi kakovostnih kadrov, po drugi strani pa teh primanjkuje v gospodarstvu in jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Tukaj je nujno potrebna določena prerazporeditev,« je dejal. Znova je izpostavil tudi preveliko število predpisov.

Zaradi centralizma pa je Slovenija po njegovih besedah v stanju, ki škodi ne samo obrobju, ampak tudi centru, Ljubljana se, denimo, duši v prometu. Koalicija bo vse nove institucije postavila zunaj centra, v nadaljevanju pa bi bilo treba že obstoječe razseliti po državi, je ocenil. Opozoril je tudi, da še vedno nimamo pokrajin.

Med spremembami, ki zahtevajo obsežna finančna sredstva, pa je omenil ustanovitev demografskega sklada, v katerega se bo preneslo državno premoženje, da se bo tam plemenitilo. Priznal je, da problemov, povezanih z demografsko sliko, ni možno rešiti v enem mandatu. Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet.

Janša o migrantski politiki: Ne morejo pričakovati, da bomo mi sprejeli njihove navade

Dotaknil se je še vprašanja migracij in poudaril, da je tisti, ki pride k nam, če ga povabimo, dobrodošel, prav tako, če je v težavah in mu pomagamo. »Vendar ne more pričakovati, da bomo mi sprejeli njegove navade, njegov način obnašanja, njegovo kulturo, ampak upravičeno pričakujemo, da bo on sprejel našo.«

Opozoril je tudi, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost. Zagotovil je, da Slovenija nikoli ne bo javnega sistema zamenjala s privatnim, a dodal, »da ne en ne drug sistem ne bosta delovala, če bosta samoumevna, če ne bo nobene konkurence in možnosti izbire«.

Problemi v zdravstvu so po njegovih besedah rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red, in ne brez tega, da dogradi plačni sistem. Poleg tega bo v prihodnosti po njegovi oceni potrebno višanje prispevnih stopenj, tako za zdravstvo kot za oskrbo starejših. »Ampak to višanje bo šlo mimo neopazno, če bomo ustvarjali več, če bo gospodarska rast velika, če bomo odpravil vse te ovire,« je dodal.
 

Nujna je vsaj začasna odmrzitev vojaške obveznosti

Na koncu se je dotaknil tudi vprašanja varnosti in ocenil, da trenutna sestava ni sposobna zagotavljati obrambe države, in »če bo šlo tako naprej, čez dve leti niti blefirati ne bomo več mogli. Zato je vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna.«