Potem ko je ministrica za izobraževanje
Simona Kustec napovedala, da je možnost, da bi se prihodnji teden v šole vrnila prva triada in bi se odprli vrtci, je po pogovoru ravnateljev s predsednikom vlade
Janezom Janše jasno, da vračanja verjetno še ne bo prav kmalu. »11. januarja bo kvečjemu začetek testiranja. Ali bo drug teden tudi odprtje šol, bo treba počakati do jutrišnje odločitve vlade. Imejte pa evropski zemljevid sproščanja pred sabo. Cela Evropa se skuša tega držati. Žal nismo med najboljšimi. Po zadnjih podatkih večina držav, ki so najavljale začetek šolanja naslednji teden, prelagajo odpiranje šol na najmanj 18. januar,« je dejal Janez Janša.
Dejal je še, da ukrepi morajo biti predvsem zaradi omejitev zdravstvenega sistema: »Šolstvo je absolutno prioriteta pri odpiranju, ampak nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila. Po prognozah evropskih inštitutov bo cepljenje, ki se je začelo, bistveno vplivalo na razvoj epidemije, da se bo zaradi tega lahko opuščalo druge ukrepe, šele aprila.«
Kdaj torej odprtje?
Za zdaj še ni nič jasno, je pa Janša poudaril, da semafor, torej načrt sproščanja iz decembra, še vedno velja. Po njem bi se vrtci in šole za prvo triado odpirali v oranžni fazi, ko bo sedemdnevno povprečje manj kot tisoč okuženih in manj kot tisoč hospitaliziranih s covidom-19. Včeraj so s PCR-testi potrdili 2602 okužbi, v zadnjih sedmih dneh je bilo povprečje okuženih 1712, danes je hospitaliziranih 1177 ljudi s covidom-19. Janša je poudaril, da nobena regija »niti približno ne dosega oranžnega polja. Če tu naredimo veliko tveganje, mnogi pričakujete odprtje šol, bomo imeli potem šolo na daljavo do aprila ali maja. Mislim, da si tega ne želimo, da je v skupnem interesu, da val, ki prihaja zaradi praznikov, da delamo vse, da v februarju ali če bomo zelo dobri že konec januarja preidemo na oranžno fazo in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno. Vse ostalo je bistveno bolj tvegano.«
Janša je dodal, da so tudi vmesne možnosti, da bi bili razredi razdeljeni, pouk zgolj za polovico časa, brez mešanja skupin. Več vmesnih možnosti je pri vrtcih, kjer je Janša napovedal, da bi bilo možno, da bi vrtce poskušali postopoma odpirati v regijah, kjer je boljša epidemiološka slika. Pri šolah so glede tega formalni pomisleki tudi v ustavnih okvirih, je dejal Janša.
Semafor, ne glede na nekatera sproščanja med prazniki, ki so bila, kot je dejal Janša, zaradi psihološkega učinka, še vedno drži in predvideva vračanje vseh učencev osnovnih šol in zaključnih letnikov srednjih šol, ko bo v sedmih dneh povprečje okužb manj kot 600 in manj kot 500 hospitaliziranih. Vsa sproščanja sledijo, ko bo v sedmih dneh povprečno manj kot 300 okužb.
O izjavi se bodo še pogovarjali
Sestanek so sklicali tudi zato, da bi podpisali skupno izjavo glede varnega vračanja v šole. Večina ravnateljev v njej velikega smisla ne vidi, saj so že doslej skrbeli za varnost otrok v šolah. Predsednik združenja osnovnošolski ravnateljev
Gregor Pečan je opozoril, da bi bilo nujno narediti prilagoditve predmetnika predvsem pri neobveznih izbirnih predmetih, bistveno zmanjšati razširjen program, torej jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. Dodal je, da bi tako kot za vrtce lahko tudi za osnovne šole veljala regionalnost: »Prepričan sem, da tvorci naše ustave niso imeli v mislih, da enake možnosti pomenijo možnosti vseh znižati na najslabše. Ampak to delamo že od samega začetka, ko nismo prišli na regionalnost. Nekatere šole imajo bistveno manj zasedene oddelke, večjo kvadraturo in bi lahko ves čas delovale. Od 50 do 100 šol bi lahko ves čas delovalo v skoraj normalnih razmerah. Ali je prav, da se je znižalo na najnižji standard? Mislim, da ne.«
Proti podpisu izjave, kot je bila predlagana, so tudi ravnatelji srednjih šol. Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije
Frančiška Al-Mansour je dejala, da so za varno vračanje čim prej in da so bili že jeseni pripravljeni na model C, ki nikoli ni zaživel in ki predvideva, da so v šolah le posamezni razredi. Dodala je, da je treba spremeniti normative, saj otežujejo izvedbo nekaterih ukrepov, glede izjave pa je dejala, da je v taki obliki ne bodo podpisali: »Da se ne bi ravnatelji počutili ogrožene in odgovorne, če se to podpiše. Smo pa za vračanje čim prej ob mnenju zdravstvene stroke.«
Janša je dejal, da so izjavo pripravili za pomiritev duha med starši. Medtem ko nekateri ostro zagovarjajo vračanje v šole, drugi otrok niti slučajno nočejo tja poslati. Predsednik vlade je poudaril, da je za odločitev o odpiranju šol odgovorna vlada, za kakovost preventivnih ukrepov stroka: »Šole so različne. Ko gre za specifiko šol in za upoštevanje tega, kar predpiše stroka, je odgovornost ravnateljev. Ne sindikatov.«
Odpiranje dejavnosti
Glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz)
Branimir Štrukelj je bil po današnjih predstavitvah presenečen, tudi zaradi navedb predsednika vlade, da so v božično-novoletnem času nekatere dejavnosti odpirali zaradi psihološkega učinka, za kar zdaj prihaja račun v obliki novih okužb: »V račun prehitevanja semaforja, torej načrta odprave ukrepov, pri odpiranju trgovin je bilo tveganje okužb vračunano, medtem ko se to tveganje pri odpiranju šol v računu ne izide oziroma ga ni mogoče vzeti v zakup. Tu se kaže pomembna razlika v razumevanju pomena posameznih sistemov. Stališče Sviza je, da je treba šole in vrtce čim prej odpreti, seveda varno in tako, da bodo tveganja pod nadzorom in sprejemljiva. Zagotavljamo, da bomo pri tem sodelovali z vso odgovornostjo, ker ljudje komaj čakajo, da pridejo nazaj, ker vedo, kakšna škoda se dela otrokom. Je kompleksna in dolgoročna.«
Prihodnji teden naj bi se vsi iz vzgoje in izobraževanja ponovno sestali glede izjave, katere besedilo bodo pristojni ponovno spisali.
Komentarji