Izvirni greh je pomanjkljiva regulacija medijskega trga

V memorandumu Sveta Evrope o svobodi izražanja in svobodi medijev v Sloveniji komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović slovensko oblast poziva, naj ustavi izrazito slabšanje tako na področju svobode izražanja kot medijev.

Mijatovićeva opozarja, da nekateri ukrepi, ki jih je v zadnjih mesecih sprejela slovenska vlada, pomenijo tveganje za svobodo govora in poziva, naj umirijo napetosti v Ljubljani ter spoštujejo in spodbujajo izmenjavo mnenj. Po njenem sovražni javni diskurz ter blatenje in ustrahovanje civilne družbe, aktivistov oziroma vseh, ki se izražajo kritično, škodujejo svobodi govora in so hladen tuš za svobodo medijev.

Upoštevajoč konkretno odgovornosti političnih voditeljev komisarka poziva zlasti člane vlade k »odgovornim in dostojnim zapisom v družbenih medijih«, saj da se morajo »vzdržati stigmatizirajočih in zavajajočih komentarjev o delu civilne družbe«. Vsakogar, ki bi si takšen diskurz privoščil, bi morali po njenem prvi javno opozoriti prav nosilci oblasti.

Epidemija, orožje v rokah vlade

Komisarka obžaluje, da je slovenska vlada epidemijo covida-19 izrabila za to, da »bi zatrla svobodno izražanje, politično nasprotovanje in nestrinjanje s svojimi odločitvami«. Številni ukrepi, ki omejujejo pravico do protestov, vključno s prepovedjo zbiranja pred parlamentom in visoke denarne kazni, ki jih dobivajo protestniki, so za komisarko nesorazmerni in pomenijo tveganje za svobodo izražanja. Medtem ko priznava, da je za zaščito javnega zdravja odgovorna oblast, pa ji vendar priporoča, da najde ustrezno ravnovesje pri ohranjanju pravice do svobode mirnega zbiranja, saj »demokratično vladanje pomeni tudi sodelovanje z javnostjo in sprejemanje njenega, to je javnega mnenja«.



Poleg tega komisarka obžaluje »nadlegovanje, ustrahovanje in kazenske tožbe proti novinarjem, omejitve dostopa do javnih informacij in vladne ukrepe proti javnim medijem«, še posebej pa jo žalosti »trend seksističnega nadlegovanja in sovražnega govora proti novinarkam«.

»Umirjena vladna komunikacija z novinarji je pomembna za zgled in zmanjšanje stopnje sovražnosti do tiska v državi,« pravi komisarka in Sloveniji priporoča široko družbeno razpravo o tem, kako se spopasti s seksistično obravnavo novinark, kako se izogniti obrekovanju in kako spremeniti zakonodajo, da se preprečijo zlorabe, katerih cilj je spodkopati sodelovanje javnosti.

Strasbourg obžaluje dogodke na STA in RTV

Prav tako se Mijatovićeva zavzema za lažji dostop novinarjev do javnih informacij in do vodilnih v državi ter za ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Po njenem imajo javni mediji v demokratični državi posebno vlogo pri zagotavljanju visokokakovostnega programa za vse segmente prebivalstva in še zlasti pri posredovanju zanesljivih informacij. Obžaluje ukrepe vlade, ki pomenijo tveganje za »spodkopavanje neodvisnosti, verodostojnosti in finančne stabilnosti javne radiotelevizije RTV in Slovenske tiskovne agencije STA«.

»Za svobodo medijev v Sloveniji je izjemnega pomena, da se ohrani nacionalna neodvisna tiskovna agencija, zato ponovno pozivam slovensko vlado, naj nujno ponovno vzpostavi ustrezno javno financiranje STA,« opozarja komisarka in hkrati ugotavlja, da se poslabšanje medijske svobode v Sloveniji dogaja v »kontekstu sistemskih pomanjkljivosti pri regulaciji medijskega trga, ki bi jo bilo treba nasloviti tako, da bi okrepila neodvisno, kakovostno in raznoliko novinarstvo«. Da bi to dosegli, priporoča večjo preglednost lastništva medijev, uredniško neodvisnost, ki bo obvladovala navzkrižja interesov med političnimi strankami in mediji ter vzpostavitev mehanizma, ki bo učinkoviteje uredil medijski trg.

V Sloveniji bi morali nujno pregledati zakonodajo o medijih, zaključuje pismo slovenski vladi Mijatovićeva, pri tem upoštevati tudi medijske strokovnjake in se ogibati določb, ki bi lahko oslabile javni medijski servis. Oblasti naj razmislijo, dodaja, o oblikovanju nacionalne strategije za krepitev neodvisnosti in pluralizma medijev, ki bo zagotovila boljše neposredno javno financiranje medijev.

Odgovor vlade na šestih straneh

Slovenska vlada v odgovoru Mijatovićevi zavrača vse obtožbe glede nezakonitih prepovedi protestov, o protestu 5. novembra lani pa navaja, da je bil vse prej kot miren in omenja nasilne protestnike. In ni res, da bi jih »nekateri člani vlade prikazovali kot zločince,« pravijo.

Glede svobode izražanja in neodvisnosti novinarskega dela vlada v Strasbourg sporoča, da ju v Sloveniji zagotavlja ustava in poudarja, da sta novinarska in uredniška avtonomija zaščiteni z zakonom. Pri ustvarjanju vsebin so uredniki, novinarji in drugi avtorji samostojni, dolžni so slediti le programskim konceptom medijev ter poklicnim in etičnim kodeksom. »Te pravice in svoboščine medijev in novinarjev niso kršene z nobenim avtoritativnim dejanjem ali pravnim aktom,« navaja naša vlada, »tudi ne z domnevnimi uredniškimi ali finančnimi pritiski.« Vlada se ni vmešavala v zasebne medije, saj za to nima pooblastil ali vzvodov moči, zatrjuje, tudi ni vplivala ali posegala v uredniško neodvisnost medijev, na izvajanje politike medijskih programov, na izbor kadrov izdajateljev televizijskih programov, niti ne na finančni položaj medijev. Nasprotno: lani jim je prek letnih javnih razpisov zagotovila 2,7 milijona evrov državne pomoči, prav tako letos.

Slovenija je varno zavetje novinarjev in novinarstva in zagotavlja eno najvišjih ravni zaščite novinarjev v EU, je prepričana vlada, ki »erozijo novinarskih svoboščin potencialno opaža izključno v zasebnih medijih, kjer so nastale škodljive medijske koncentracije, kar lastnikom velikih medijskih podjetij omogoča, da vplivajo na tisto, o čemer pišejo novinarji«.

Kritike politikov in premierja na račun konkretnega poročanja medijev ni mogoče obravnavati kot napad na svobodo medijev in neodvisnost novinarskega dela. Svoboda izražanja je pravica, ki pripada vsem, tudi vladi in njenim predstavnikom in se ne konča z visoko retoriko, ampak vključuje tudi kritično izražanje, sporoča Mijatovićevi slovenska vlada, ki zavrača tudi očitke o finančni slabitvi RTV Slovenija ali neprimernem financiranju STA.