Izvir Rižane je bil že maja suh

»Zelo smo zaskrbljeni. Zdaj je čas za pripravo sadik za jesensko-zimsko zelenjavo. Napovedi za naprej so pesimistične,« pravi Jožica Bolčič, pridelovalka zelenjave v piranski občini. »Izvir Rižane je suh, črpamo podtalnico in si pomagamo z največjim možnim odkupom vode od Kraškega in Istrskega vodovoda – a tudi v hrvaški Istri razmere niso spodbudne,« povedo na Rižanskem vodovodu. Kritične razmere, ki so lani nastopile sredi julija, so se letos začele že sredi maja.

Na Rižanskem vodovodu upajo na dež, a predvsem v brkinskem delu, ki je za vodostaj reke najbolj pomemben. »Pridelovalci se bojimo morebitnih redukcij vode,« doda Jožica Bolčič. Julija in avgusta naj bi sadili plodovke – paradižnike, paprike, jajčevce, kumare, bučke – in kapusnice – zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt. »To so kulture, ki so močno 'žejne', poleg tega voda iz njih v tej suši hitreje izpareva,« pojasni.

»V Istri smo zelo racionalni pri uporabi vode in namakamo kapljično, poleg tega uporabljamo tudi zastirne folije, ki preprečujejo izhlapevanje vode,« pravi Patricija Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria Koper. Posledice letošnjega izrazito sušnega leta so se kazale tudi v tem, da so morali namakati zgodnji krompir, mlado čebulo in breskve, česar običajno ni potrebno. »Bojimo pa se, da bo najhujše šele prišlo oziroma upamo, da nas bo dež uslišal,« pripomni. Poleg povečanja števila akumulacij je po njenem smiselna tudi pridelava v rastlinjakih, kjer je vodo mogoče pridobivati tudi z zbiranjem deževnice s streh.

Kritične razmere po vsej Primorski

»Pravih padavin ni že od jeseni,« pove tudi Jana Bolčič, svetovalka za zelenjadarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Po njenih besedah so kritične razmere po vsej Primorski. »Rešitev za Goriško bi bila sanacija Vogrščka, ki traja že dve leti in od koder kmetije ne morejo dobiti vode. V Istri pa bi potrebovali številne manjše akumulacije, za katere bi bilo treba poskrbeti,« je prepričana. »Resna pridelava, ki bi bila odvisna od vremena, ni več realna, saj so sušna obdobja iz leta v leto daljša,« meni.

»Kmetje, ki so pod udarom klimatskih sprememb, potrebujejo pomoč: pozimi je pozeba, poleti je suša, poskrbeti je treba za tople grede in akumulacije vode,« trdi Robert Fakin, piranski podžupan in nekdanji direktor Kmetijske zadruge Agraria. V ta namen bi bilo treba nameniti tako državna kot občinska sredstva. »Zvišuje se tudi povprečna starost kmetov, ki v Istri znaša 60 let. Še malo počakamo in sploh ne bomo imeli več lastnih pridelovalcev in bomo povsem odvisni od uvoza in globalnih razmer,« podčrta.

Vse leto premalo padavin

»Manko padavin imamo zadnjih 12 mesecev,« pravi dr. Gregor Gregorič iz Agencije Republike Slovenije za okolje. Njihova postaja Bilje pri Novi Gorici je za letos zabeležila dobrih 213 litrov na kvadratni meter vode, medtem ko je običajno povprečje v tem obdobju 500 litrov na kvadratni meter. Izrazito sušna je predvsem zahodna in osrednja Slovenija, kjer so zelo nizki tudi vodostaji podtalnic, medtem ko je v vzhodnem delu padavin dovolj. Dodatno pa je zemljo sušila burja. Izrazito topla sta bila letošnja februar in maj, medtem ko je bil april k sreči dobro namočen in hladnejši. »Dejansko trenutno spomladansko-poletno obdobje spominja na leti 2002 in 2003, ko smo imeli rekordno sušo in katastrofalno stanje v kmetijstvu. A je te vzporednice nehvaležno vleči, saj se vreme pri nas na novo premeša vsaka dva tedna,« poudari.