Izseljencem poslali več kot 96.000 glasovnic

Ljubljana – Državna volilna komisija (DVK) je ta teden na pošto oddala še zadnje volilno gradivo za vse slovenske državljane, ki stalno bivajo v tujini. Tokrat so ga poslali na kar 96.769 naslovov, kar je precej več od 71.558, kolikor jih je bilo ob prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2014.

Izseljencem, torej državljanom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, so pa vpisani v evidenco volilne pravice, mora ministrstvo za notranje zadeve po ureditvi iz leta 2006 po uradni dolžnosti izdati volilne karte za glasovanje po pošti iz tujine, razpošlje pa jih Državna volilna komisija (DVK). Ta je skoraj 21.000 gradiv, ki so vključevala prazne glasovnice, volilne karte, navodila in ovojnice za glasovanje in prednaslovljene ovojnice za pošiljanje glasovnice, že konec aprila poslala v države zunaj Evrope ter v Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo, Rusijo, Ukrajino in Turčijo. Tistim, ki stalno bivajo v Evropi, pa so ta teden poslali tiskane glasovnice, glede na volilni okraj, kjer so imeli bivališče v Sloveniji. Vsi izseljenci, pa tudi zamejci v sosednjih državah so vpisani v poseben volilni imenik, namenjen uporabi na voliščih v tujini. V njem so izjemoma tudi zdomci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki pa bodo na dan glasovanja v tujini in so to pravočasno sporočili DVK. Teh je bistveno manj – tokrat jih 440 namerava glas oddati na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, 541 pa po pošti.
 

Precejšnji stroški za majhen odziv

Koliko bosta priprava gradiv in pošiljanje stala tokrat, v DVK še ne vedo natančno, po besedah direktorja Dušana Vučka pa pričakujejo, da se bodo stroški gibali med 150.000 in 200.000 evri. To je precej manj, kot stane obveščanje volivcev v Sloveniji – tisk in raznašanje obvestil o dnevu volitev in lokaciji volišč, čemur ljudje ponavadi rečejo vabila, znašata več kot 700.000 evrov. Je pa izseljencev, ki jim DVK pošlje gradivo in potem volilno pravico tudi izkoristijo, razmeroma malo. Po letih in glede na vrsto volitev (državnozborske, predsedniške, evropske) se število nekoliko razlikuje, od leta 2007, ko so izvedli prve volitve z avtomatskim pošiljanjem vsem izseljencem, do 2014, jih je v povprečju glasovalo po nekaj manj kot 8000. To pa je na vsakem glasovanju predstavljalo drugačen odstotek, saj je bilo število naslovnikov vsakič večje – povečalo se je s približno 43.000 leta 2007 na 69.600 leta 2014, zdaj jih je 96.769.



V DVK opozarjajo, da šele od leta 2011 natančneje spremljajo te podatke, prej so bili bolj približni. Zelo očitno povečanje števila volivcev v tujini pa kljub temu jasno odraža trend izselitev.

Poleg majhnega odziva je za vse dosedanje pošiljanje gradiv izseljencem značilno, da se veliko ovojnic vrne, ker niso bile oddane naslovnikom, v povprečju 13,2 odstotka. Včasih dobijo nazaj skoraj več neodprtih kot pa izpolnjenih, večinoma s pripisom, da je oseba neznana ali preseljena, včasih pa tudi, da je umrla. Od lanskih predsedniških volitev naprej velja, da bodo v DVK evidentirali neoddane ovojnice in jih tistim, od katerih se je vrnila dvakrat zapored, ne bodo več pošiljali.
Ali imajo glasovi izseljencev vpliv na izid volitev? Nekaj primerov v preteklosti je pokazalo, da na državnozborskih volitvah vpliva na izbor strank nimajo, imajo pa ga na porazdelitev mandatov znotraj iste stranke. Tako je leta 2004 po štetju glasov po pošti pri SLS iz parlamenta izpadel Janez Podobnik, na njegovo mesto je prišel Stanislav Brenčič, leta 2008 je pri SDS poslanec postal Zvonko Lah namesto Silva Mesojedca, leta 2011 pa je za NSi predstavnik gorenjske volilne enote postal Matej Tonin, in ne Anton Kokalj.