Vpis na prestižni seznam svetovne kulturne dediščine je tudi zaveza k odgovornemu ohranjanju in upravljanju opusa velikega arhitekta.
Galerija
Poleg cerkve sv. Mihaela v Črni vasi (na fotografiji) so na Unescov seznam od včeraj vpisane tudi te Plečnikove stvaritve v Ljubljani: nabrežje Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresnim trgom in parkom Zvezda, Rimski zid, Žale in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški. FOTO: Jure Eržen
V nadaljevanju preberite:
»Plečnikova Ljubljana je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na seznam Unesca pa priznanje za kakovost Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov«. Tako je odločitev odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS), komentiral Tomaž Štoka, koordinator delovne skupine za pripravo Plečnikove nominacije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji