Izjave po sprejetih odločitvah na današnji seji vlade

Po današnji seji vlade so sprejete odločitve predstavili minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Boštjan Lindav ni več šef policije, vlada imenovala Jušića

Novo uredbo o samozaposlenih v kulturi je predstavila Asta Vrečko. »Ko smo prejšnji teden sprejeli dvig nadomestila za samozaposlene, smo danes odpravili dolgoročne negativne posledice samozaposlenih v kulturi. Njihovo delo, ki predstavlja izjemne presežke, je v času covida močno trpelo, imajo pa sedaj možnost pridobiti ali uveljaviti pravico plačila do prispevkov za socialno varnost po ustrezno prilagojenih kriteriji. Dvignili smo dohodkovni cenzus za samozaposlene v kulturi, v skladu s povišano stopnjo inflacije in naraščajočimi življenjskimi stroški v zadnjih desetih mesecih in povišanjem plač v javnem sektorju je ponovem cenzus določen na 36. plačilni razred. Danes so bile sprejete prve spremembe v nizu ukrepov urejanja cenzusa samozaposlenih. V okviru celostne reforme statusa samozaposlenih v kulturi bo ministrstvo za kulturo pripravilo uredbo drsnega cenzusa. Z njo se podaljšuje obdobje za presojo dela samozaposlenega v kulturi pri tistih poklicih, ki so deficitarni in to iz treh na pet let. Tako se položaj samozaposlenih v deficitarnih poklicih pri pridobivanju pravice do plačila prispevkov smiselno izenačuje s položajem drugih zaposlenih v kulturi.«

Dvig dohodkovnega cenzusa in bolniškega nadomestila

Ukrepe vlade za izboljšanje slovenske oskrbe slovenske Istre s pitno vodo je predstavil Uroš Brežan. »Vlada je uvsrtila v načrt razvojnih programov 2023-26 oskrbo rižanskega in krašega vodovoda s pitno vode. S tem se izboljšuje oskrbo s pitno vodo že v letošnjem letu. Projekte so zasnovali skupaj z rižanskim in kraškim vodovodom, predvidenih je pet projektov in poprojektov, sofinancirani bodo tudi v podjetjih Rižanski in Kraški vodovod. Ministrstvo bo v roku meseca dni na vladi predstavilo tudi rešitve srednjeročne in dolgoročne oskrbe s pitno vodo. S sprejetjem sklepa znatno izboljšujemo oskrbo s pitno vodo že za letošnje poletje. Če bo tako kot lani, bodo lahko z intervencijo reševali te težave na način, kot je bilo to opravljeno lani.«

Rahljanje omejitev pri kreditiranju prebivalstva

Bojan Kumer je predstavil dva sistemska zakona, in sicer o infrastrukturi za alternativna goriva in o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Predloga predstavljata enega od osrednjih zakonodajnih projektov ministrstva za okolje, podnebje in energijo v tem letu, pripomogla pa naj bi k pospešitvi zelenega prehoda. 

Kot je poudaril Kumar, moramo v Sloveniji vzpostaviti mrežo električnih polnilnic visokih moči, tudi oskrbovalna mesta za vodik, ladij na privezih Luke Koper. Kot je povedal, delež vozil na alternativni pogon pri nas zelo zaostaja, do konca leta lani jih je uspelo število teh vozil zvišati na 8000, v preteklosti je bilo v strategiji zapisano, da bo do l. 2030 prek 200.000 vozil na alternativni pogon. »V zakonu moramo vzpostaviti zadostne zakonske podlage za črpanje sredstev. Ključni cilji zakona so, da se ljudem omogoča zadostno mrežo za alternativna goriva, da bo pokritost v Slovenije uravnotežena, želimo namreč zagotoviti skladen razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest, zakon pa daje zakonsko podlago za stabilno financiranje.«

Kot je povedal o drugem, tudi sistemskem zakonu, ta naslavlja manko obnovljivih virov energije v Slovenije. »Smo v spodnji tretjini zagotavljanja obnovljivih virov energije v Evropi, zgrešili smo cilje, zato moramo na zakonski ravni spodbuditi določene ukrepe. Globalni trend je, da je sonce najmanj sporen vir energije, največ je investicij prav v sonce in vetra. V tem segmentu smo pridelali velik zasotanek, ki ga je treba nadoknaditi. Zakon je korak naprej, da se ta manko nadoknadi. Trenutno so tu tudi ovire: od postopov umeščanja v prostor, predvsem vetra in sonca, so kompleksni in dolgotrajni, nekateri administrativni prepovedani, včasih pride do navzkrižja interesov. Potrebujemo zakon, da na ta način tudi lažje prebrodimo energetsko krizo, v kateri smo se znašli. Zakon tudi določa posebnosti prostorskega načrtovanja, presoje vplivov na okolje itd.«