Karanteno v Postojni zapušča 16 stanovalcev

Letošnji velikonočni prazniki so drugačni, ker se svet sooča z epidemijo covida 19. Odpovedani so tradicionalni verski rituali, veljajo omejitve gibanja, vlada pa sprejema nove ukrepe, ki bodo ublažili posledice tega, da je svet ustavljen.

Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci poudaril, da delo vlade tudi v tem času intenzivno poteka. »Na Brdu pri Kranju se pravkar seznanja s poročili vseh pet delovnih skupin, ki bodo služila za pripravo smernic za drugi paket ukrepov za blaženje posledic epidemije. Prizadevamo si, da bo paket sprejet in uveljavljen še do konca meseca.«

 

Kateri so glavni izzivi in kaj lahko pričakujemo v naslednjih dneh? 

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman je povedal, da število hospitaliziranih pada in da v zadnjih dneh opažajo ugodne trende gibanja števila obolelih. Pomembno pa je, da teh prednosti zaradi upoštevanja ukrepov ne bomo zapravili v naslednjem tednu, a razmišljamo tudi, kako bi zagnali gospodarstvo. 



»Bistveno je, da se navadimo na novo realnost. Razdalja 1,5 metra bo ostala, v javnih prostorih bomo še nosili maske, nekateri okuženi so brez simptomov, kužni smo že dva dni pred izbruhom bolezni, še vedno je treba umivati roke,« je naštel Rozman. 

V zadnjih dneh je bilo veliko razprav o možnosti, da bi država prek pametnih telefonov spremljala gibanje prebivalcev. Rozman je izpostavil možnost uporabe telefonske aplikacije, ki bi spremljala obolele in jim pomagala, da se bolje držijo karantene ter omogočala komunikacijo z zdravnikom.

Na novinarsko vprašanje, kako bo poleti, je Rozman iskreno odgovoril: »Ne vem, kaj lahko pričakujemo poleti. Virus se ne obnaša kot običajni sezonski virusi. V državah, ki so vremensko najbolj tople, kaže, da vročina ne vpliva bistveno na epidemijo. Verjetno počitnic v tujini ne bo. Kako bomo lahko potovali znotraj države, pa bomo videli.«



»Naša prihodnost bo drugačna,«​ je napovedal Rozman. Pojasnil je, da je trenutno smiselno sproščanje ukrepov v tistih dejavnostih gospodarstva, ki imajo malo osebnega kontakta in tako nizko stopnjo nevarnosti prenosa bolezni. »Druženja v skupinah se bomo morali izogibati še dalj časa.«

»To so situacije, ki pripomorejo, da se začne epidemija nekontrolirano širiti,« je opozoril.



Glede napovedane sprostitve nekaterih zdravstvenih storitev s prihodnjim tednom je pojasnil, da bodo po prvomajskih praznikih pristopili k temu, da bi pregledali več bolnikov z nenujnimi stanji, vendar na način, da v prihodnjih mesecih in letih ne bi prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. 



Predstojnik območne enote NIJZ v Kopru Milan Krek je uvodoma dejal, da je bila primorska avtocesta, ki ga je vodila proti Ljubljani, prazna, kar pomeni, da spoštujemo ukrepe, za kar se je prebivalcem Slovenije tudi zahvalil. 

»Ukrepi, ki so trenutno v veljavi, učinkujejo in so preprečili strm porast števila okuženih, ki bi lahko prekomerno obremenil zdravstvo in povzroči prekomerno število smrti. To je zaradi truda vseh nas, ki živimo v Sloveniji, in smo upoštevali navodila.«

Krek je še poudaril, da bomo v stabilni fazi epidemije, ko bomo znižali rast na novo okuženih na en odstotek, to je okoli 12 na novo okuženih na dan. »Takrat bomo lahko bolj pogumno opuščali omejitve.«



»Razmere še niso stabilne. Zdržati moramo še nekaj dni, držite ste strokovnih navodil. Uspešni smo, dobri smo, mnogo boljši kot marsikatera država v svetu,« je povedal Krek. 

V tem trenutku je po njegovih besedah še treba počakati z večjim sproščanjem ukrepov, lahko pa bi določili posamezne izjeme, ki so z vidika prenosa okužbe manj tvegane, ob hkratnem strogem nadzoru izvajanj ukrepov, je dejal Krek. Opozoril je, da je treba zagotoviti varnost delavcev, in delodajalce pozval, da se povežejo s specialisti medicine dela, ki bodo ponovno ocenili tveganje in uvedli vse potrebne ukrepe, da se okužba ne bo zanesla v podjetja.

Na preizkušnji je naša solidarnost

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je v izjavi za javnost najprej izrekel sožalje vsem, ki so zaradi virusa izgubili svojce. »Pandemija koronavirusa je spremenila življenja več milijard ljudi na našem planetu. Zaprla je vrata naših domov, skrajšala je naše poti, zmanjšala je naše obveznosti. Najbrž bo zaznamovala tudi naše socialne in ekonomske razmere. Kdo je odgovoren za njeno omejevanje? Kdo jo lahko premaga? Vlada, razne službe, zdravstveni delavci … Vsi skupaj in vsak posebej smo dovolj močni, da epidemijo omejimo in na koncu tudi premagamo, če bo vsak izmed nas ravnal odgovorno in prispeval svoj delež,« je poudaril. »Na preizkušnji je naša solidarnost,« je dodal in znova pozval, da se odpovemo sebičnosti in ostanemo doma. 

»Iskreno vam povem, da me zaboli, ko slišim tega ali onega, da je bolezen nevarna samo za starejše in že sicer bolne ljudi. Neobčutljivo preračunljivi smo lahko samo toliko časa, dokler na gre za bližnje. Med bolnimi so lahko starši, stari starši,« je opomnil.

»Pomislite na ljudi, ki so v tem času preobremenjeni; od zdravstvenih delavcev, politikov, nekaterih uradnikov, policistov, prodajalcev in toliko drugih. Vsi, prav vsi si želijo, da bi se kriza čim prej končala in bi lahko zadihali običajen delovni ritem. Zdržimo.« 

Pet novih smrtnih žrtev 

Po zadnjih podatkih, ki jih je objavila vlada, so med testiranimi v 24 urah 10. aprila zaznali 28 okuženih oseb, kar je manj kot dan prej, ko so zabeležili 36 okuženih oseb. Pet oseb je včeraj umrlo, kar pomeni, da se je število umrlih v epidemiji povzpelo na 50. Enajst ljudi pa so včeraj odpustili iz bolnišnice.