Neomejen dostop | že od 9,99€
Napetosti v zdravstvenem sektorju se stopnjujejo, jutri, ob koncu sedmega tedna stavke Fidesa, se bodo začeli uveljavljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Tisti, ki so soglasje umaknili, bodo tedensko delali do največ 48 ur. Ministrstvo za zdravje je v začetku tedna predstavilo ukrepe za blažitev posledic, v številnih zdravstvenih ustanovah je pričakovati vsaj delno reorganizacijo dela.
Vlada je danes sprejela odlok, s katerim določa zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. »Opravljati morajo storitve z napotnico zelo hitro oziroma nujne storitve in napotitev na nadaljnje zdravljenje, izdajati bolniške liste in zdravniška potrdila, poskrbeti za zdravstveno oskrbo invalidov in oskrbovancev v domovih za starejše ter zagotoviti informacije v zvezi s stanjem oskrbovalcem in druge storitve, povezane z zagotavljanjem pravic iz zavarovanja. Cilj vlade je zaščita pacientovih pravic,« je v izjavi po seji vlade naštela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
V zdravniškem sindikatu Fides so se na to potezo vlade odzvali s trditvijo, da je tovrstno določanje obsega zdravstvenih storitev nezakonito. Menijo, da se z njim posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke ter da ni pravne podlage, na kateri bi vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa.
Tudi v Zdravniški zbornici Slovenije so prepričani, da nikakršen odlok ne more nadomestiti 1.200 zdravnikov, kolikor jih v Sloveniji manjka, da bi dosegli njihovo povprečno število v Evropski uniji.
V zadnjem času so v javnosti odmevale omejitve dostopnosti invalidov do zdravniških pregledov za podaljšanje vozniškega dovoljenja. »S takimi omejitvami sta invalidom onemogočena vsakodnevna mobilnost in vključevanje v delo in nasploh v družbo,« je opozorila Valentina Prevolnik Rupel. Dodala je, da se jim s tem poslabšata življenjski standard in kakovost življenja, zato stavka Fidesa nikakor ne more biti upravičen razlog za neizvajanje teh storitev.
Na ministrstvo se po njenih besedah obračajo tudi svojci oskrbovancev v domovih za starejše, ki zaradi zdravniške stavke niso prišli do informacij o zdravstvenem stanju svojih staršev.
Prav tako bo v skladu z odlokom treba obravnavati paciente z napotnico zelo hitro. Fidesova stavka namreč traja že sedem tednov, čas njenega zaključka je tudi težko napovedati, zato bi odlašanje s temi storitvami pacientom lahko povzročilo resno zdravstveno škodo. »Zavedam se pravice do stavke, a ta ne sme omejevati drugih pravic, kot je pravica do zdravstvenega varstva in socialne varnosti, predvsem pri najranljivejših, to je starejših in pri invalidih,« je poudarila ministrica.
Odlok začne veljati jutri, z njim se bo razširil nabor storitev, ki jih zdravniki morajo opravljati med stavko. Pravi, da škode zaradi stavke ni bilo. So pa bile kršitve pravic, zaradi česar so sprejeli omenjeni odlok.
Ta določa tudi, da bodo morali zdravniki v času stavke opravljati tudi storitve za vse ranljive skupine – invalide, osebe s posebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ter psihiatrične bolnike, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja, so v sporočilu za javnost po seji vlade pojasnili na ministrstvu.
Zdravniki bodo morali opravljati tudi storitve ugotavljanja zdravstvenega stanja, ki jih pacient uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih ali pri drugih organih – pri zavarovalnicah in sodiščih. Morali bodo izdajati tudi potrdila za voznike motornih vozil ter opravljati storitve v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu.
V zdravniškem sindikatu Fides menijo, da je določanje obsega zdravstvenih storitev z odlokom, ki ga je danes sprejela vlada, nezakonito. Opozarjajo, da se z njim posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke ter da ni pravne podlage, na kateri bi vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa
V sporočilu za javnost so zapisali, da vlada z odlokom širi zakonsko določen obseg minimuma delovnega procesa. Spomnili so, da zakon o stavki med drugim določa, da se način zagotavljanja pogojev predpiše z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti, ki določa dejavnosti in dela posebnega družbenega pomena.
»Ta določba torej predvideva možnost, da se način zagotavljanja minimuma delovnega procesa lahko določa tudi z odlokom, vendar mora ta odlok temeljiti na zakonu, kar pomeni, da mora biti za takšen odlok oziroma določanje načina zagotavljanja pogojev z odlokom podlaga (pooblastilo) v zakonu. Takšnega pooblastila pa ni ne v zakonu o zdravstveni dejavnosti in tudi ne v določbah zakona o zdravniški službi, ki oba konkretno določata nabor zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa tekom stavke,« so zapisali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Zaključili so, da se vlada sedaj »zelo očitno poslužuje nezakonitih postopanj in prisile za zaustavitev oziroma omejitev stavke«.
Na napovedan vladni odlok so se odzvali tudi v zdravniški zbornici: »V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjamo, da nikakršen odlok ne more nadomestiti 1.200 zdravnikov, kolikor jih v Sloveniji manjka, da bi dosegli njihovo povprečno število v Evropski uniji,« so zapisali.
Kot navajajo, ocenjujejo, da ni videti pravne podlage, na kateri bi lahko Vlada RS z odlokom določila dodatne zdravniške storitve, ki jih je potrebno izvajati v času stavke. Izvajanje zdravniške službe v času stavke določata Zakon o zdravniški službi in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa ne vsebujeta pooblastila vladi, da bi ta lahko z odlokom spreminjala oziroma širila nabor storitev, ki se morajo izvajati. Bolj podrobno stališče bo zbornica podala, ko se bo lahko seznanila s sprejetim odlokom vlade.
»Hkrati si želimo, da bi energijo, ki jo odločevalci namenjajo zasilnim in začasnim rešitvam, usmerili v hitro in učinkovito iskanje sporazuma med obema stranema, ki bi ustavil stavkovne aktivnosti in prinesel konkurenčne delovne pogoje zaposlenim v zdravstvu. Le na takšen način lahko ohranimo javno zdravstvo, ki bo prebivalcem Slovenije zagotavljalo storitve, ki jih potrebujejo. V zbornici podpiramo mediacijo med obema stranema, pri čemer mora biti mediator priznan in spoštovan s strani obeh partnerjev.«
V Zvezi organizacij pacientov Slovenije so pripravljeni prevzeti vlogo mediatorja med Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter vlado. Predlog za mediacijo so posredovali predsedniku vlade Robertu Golobu in predsedniku Fidesa Damjanu Polhu, je razvidno iz predloga, ki ga je zveza posredovala STA.
Predlog za mediacijo, pod katerega je podpisana predsednica zveze organizacij pacientov Štefanija Lukič Zlobec, so v zvezi pripravili tudi na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Za tak korak so se odločili po tistem, ko sta tako vladna kot sindikalna stran javno izrazili pripravljenost na mediacijo. Tako ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel kot Polh sta v pogovoru za Val 202 v sredo namreč izpostavila to možnost.
Iz sindikata Fides so sporočili, da ostajajo odprti za vse oblike reševanja stavkovnih zahtev, »tudi za vključitev mediatorja, po možnosti iz države EU, ki bo slovensko vlado vrnil na pogajanja o stavkovnih zahtevah, ki so pravno edina prava pot za iskanje rešitev za prenehanje stavke«.
Glede na podpisana sporazuma z vlado tokrat pri mediaciji ne bi šlo več za vprašanje že dogovorjenih vsebin, temveč zgolj glede njihove čimprejšnje realizacije. V tem pogledu bi bila vključitev zunanjega neodvisnega mediatorja, torej nekoga, ki se do sedaj še ni postavil na nikogaršnjo stran, vsekakor dobrodošla, so poudarili pri Fidesu.
Združenje za dostojno starost Srebrna nit je danes na Skupščino Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstvo za zdravje naslovilo javno pismo, v katerem Skupščino Zdravniške zbornice poziva k presoji etičnosti stavke z vidika kodeksa zdravniške etike (KZE), zlasti 4. člena. Menijo, da so namen stavke osebne koristi zdravnikov in zobozdravnikov, pacienti pa so pri tem kolateralna žrtev.
4. člen KZE navaja, da »zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi«. 67. člen pa, da »Kodeks zdravniške etike zavezuje vse zdravnike v Sloveniji. Zdravniška zbornica Slovenije je dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa.« KZE ni navaden pravilnik lepega vedenja, ampak je mnogo več, saj njegove kršitve lahko vodijo do izgube zdravniške licence in s tem možnosti za opravljanje zdravniškega poklica, spomnijo v združenju.
Stavka je legitimna pravica, če ne posega v ustavne pravice drugih. »Stavka zdravnikov in zobozdravnikov pa močno posega v več ustavnih in drugih človekovih/pacientovih pravic, vezanih na zdravje in življenje prebivalcev. Za paciente je škodljiva, nekoristna in nepravična, so prepričani v združenju. Dodajajo, da se sami dnevno soočajo s hudimi stiskami in kršenjem pravic pacientov, med njimi je tudi mnogo starejših ljudi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji