Izgorelost in depresija, glavni poklicni bolezni

Ljubljana – Zdravje in zadovoljstvo sta, kljub različnim definicijam in razumevanju, zelo pomembna za celotno družbo in potrebujeta posebno pozornost. Zlasti vzbuja skrb, da izgorelost in depresija postajata glavni poklicni bolezni 21. stoletja in prav zdravstveni poklici zaradi zahtevnosti veljajo za močno izpostavljene stresu.

Tako so ugotavljali na jubilejnem 20. simpoziju z naslovom Zdravje in zadovoljstvo posameznika kot eliksir dolgega in polnega življenja, ki ga je organiziralo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov na Gospodarskem razstavišču Ljubljani. Predsednica društva, diplomirana medicinska sestra Đurđa Sima je opozorila, da je sindrom izgorevanja močno razširjen v zdravstvenih poklicih. Kot je dejala, so bolezni, ki so posledica stresa na delovnem mestu, vzrok za 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela. Na preprečevanje stresa, bolezni in odvisnosti sodobnega časa spodbudno vpliva redna gibalna vadba, zato ji v programu ljubljanskega regijskega strokovnega društva namenjajo posebno pozornost.

Slabih živil ni, so samo slabe prehranske navade

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, vodja ambulante za klinično prehrano na onkološkem inštitutu, je opozorila, kako je mogoče na stres vplivati z zdravo prehrano. Organizirati si je treba redno in raznovrstno prehrano in ne stradati in se lotevati različnih diet, če nimamo medicinske indikacije, ker to povzroča stres. Svetuje izogibanje nenadzorovanemu stradanju, ker za življenje potrebujemo energijo, ki jo dobimo s hrano. Poudarja, da slabih živil ni, so samo slabe prehranske navade, če na primer pojemo naenkrat preveč nečesa, kar ni dobro in ni kvalitetno. Če pa se bomo ukvarjali s športom in naša prebavila ne bodo delovala, bodo naši prijatelji postali tudi tako imenovani beli sovražniki (sol, sladkor, moka), je ponazorila. Za posameznika je ključno, da je v njegovi prehrani toliko primernih živil, da pokrijejo njegove energijske in hranilne potrebe, pri čemer je treba upoštevati tudi funkcionalno in zdravstveno stanje prebavil.

Kot je poudarila Kozjekova, je klinična prehrana danes dobro razvita. Delavce v zdravstveni negi je pozvala, naj si prizadevajo za to znanje in naj ljudem ne dajejo splošnih navodil, kaj naj jedo, ker je to nemogoče. Upoštevati je treba, kakšno je naše prehransko presnovno stanje, koliko smo telesno aktivni, v kakšnem okolju živimo, prav tako genetiko. Predvsem priporoča hrano iz lokalnega okolja. Opozarja tudi, naj si ne vzamemo veselja do hrane, saj je hrana tudi veselje. Dejala pa je, da pri nas žal nimamo postavljenega sistema, kjer bi se lahko posameznik posvetoval o svoji prehrani, ker pri nas to ni samo strokovni, pač pa tudi politični problem. Eno prehransko svetovanje dietetika, ki svetuje posamezniku glede na sestavo njegovega telesa, prihrani od 35 do 63 evrov v javnem zdravju. Današnji sistem pa ljudi dejansko prepušča trgu, ki prodaja. Kot je dejala, bi bilo treba več narediti na ravni primarnega zdravstvenega varstva.

Preutrujeni in izgoreli

Psihologinja dr. Saša Cecić Erpič s fakultete za šport pa je poudarila, da so vsi tako imenovani poklici dajanja, kamor sodi tudi poklic zdravstvene nege, na udaru zaradi izgorevanja. Po študijah je od 25 do 60 odstotkov zdravstvenih delavcev različnih profilov izgorelih, predvsem tisti, ki delajo v intenzivnih medicinskih enotah v bolnišnicah, in tisti, ki delajo s pacienti z izjemno težkimi stanji. Najpogosteje se z izgorelostjo spoprijemajo stari od 40 do 60 let, v srednjem in višjem ekonomskem razredu in ženske večkrat kot moški. Vzroki so številne etične dileme, s katerimi se vsak dan srečujejo in za katere jih v šolskem sistemu niso dovolj izobrazili, kako jih reševati. Pomembni dejavniki so tudi začasnost delovnih razmerij ter velika preobremenitev z delom zaradi nenehne fluktuacije, pri čemer so tisti, ki ostanejo, še bolj preobremenjeni. Svoje prispevata tudi izmensko delo ter položaj v delovnem timu.

Kot je še dejala Erpičeva, po podatkih inštituta za razvoj človeških virov približno polovica testirancev v splošni populaciji poroča o preutrujenosti, tretjina je izčrpanih, petina pa v procesu izgorelosti in potrebujejo strokovno pomoč. Med učinkovite strategije za spoprijemanje s stresom in preprečevanje izgorevanja sodi spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga.