Če ste zdravi, ste tudi zadovoljni

Ljubljana – Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so preobremenjeni, kar mnogokrat vodi v izgorelost, to pa je mogoče preprečiti tudi z zdravo prehrano in telesno aktivnostjo, je bil glavni poudarek 20. simpozija z mednarodno udeležbo, ki ga je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani danes organiziralo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT). Med drugim so šestim medicinskim sestram podelili najvišja priznanja društva in plaketo. 

Uspešen uvod v mednarodno leto medicinskih sester

Simpozija z naslovom Zdravje in zadovoljstvo posameznika kot eliksir dolgega in polnega življenja so se udeležile tudi predstavnice stanovskih društev iz Hrvaške, Srbije in Republike srbske. Prisotne je pozdravila tudi Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in poudarila, da je za njimi izredno uspešno leto, ki je uvod leto 2020, ki je svetovno mednarodno leto medicinskih sester in babic. 

Letos so med drugim po stotih letih prvič dobili uzakonjen dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi, sredi decembra bo že v drugi izdaji izšel prevod knjige Nanda, negovalnih diagnoz, kar bo dalo velik pečat slovenskemu zdravstvenemu varstvu, ne samo zdravstveni negi. V tiskani različici bodo izšla tudi priporočila o duhovni oskrbi, ki jih do zdaj še ni bilo znotraj slovenske zdravstvene nege. V  zaključnem postopku je tudi prenova dokumenta Podobe izvajalcev zdravstvene in babiške nege, je povedala Ažmanova.

Vsak lahko največ za svoje zdravje naredi sam

Zorica Mihajlo, diplomirana medicinska sestra, specialistka, podpredsednica Zveze združenj zdravstvenih delavcev Beograda, je ugotavljala, kaj vse vpliva na človekovo dojemanje zdravja in zadovoljstva. Poudarja, da posameznik največ za svoje zdravje lahko naredi sam s primerno prehrano, telesno dejavnostjo ter izogibanjem kajenja ter uživanja alkohola: »Na doseganje cilja, da smo zdravi in zadovoljni, vplivajo družina, prijatelji, delovno okolje in zdravstveno varstvo.  Če ste zdravi, ste tudi zadovoljni,« pravi.

Predsednica DMSBZT, diplomirana medicinska sestra Đurđa Sima je poudarila, da so bolezni, ki so posledica stresa na delovnem mestu, vzrok za 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela. Redna gibalna vadba spodbudno vpliva na mehanizme preprečevanja stresa, bolezni in odvisnosti sodobnega časa, zato ji v programu regijskega strokovnega društva Ljubljana posvečajo posebno pozornost.

Potrebno je integrirati znanja klinične športne prehrane

Tudi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, poudarja, da ustrezna prehrana in redna telesna aktivnost pripomoreta k boljšemu zdravju. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle obsegajo splošne napotke za pestro prehrano, ki pa jih je treba prilagoditi posamezniku, njegovemu prehranskemu, presnovnem stanju in življenjskem slogu, še posebej pa je treba prilagoditi prehrano pri ogroženi populaciji in tudi pri vrhunskih športnikih. »Zato je s sedanjo stopnjo znanja na področju klinične prehrane pred današnjim zdravstvenim sistemom nov izziv: treba je smiselno integrirati javnozdravstvena prehranska navodila, ki izhajajo iz preventivne prehrane, z znanji klinične športne prehrane. Le tako bomo lahko smiselno približali prehrano aktivnemu zdravemu posamezniku, ne glede na starost, pa tudi bolnikom, pri katerih telesna dejavnost vstopa kot terapevtska modaliteta na področje medicine.«

Pomen zadostne telesne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih

Psihologinja izr. prof. dr. Saša Cecić Erpič s Fakultete za šport je poudarila pomembnost redne telesne dejavnosti in njen pozitiven vpliv na različne vidike psihološkega zdravja. Zato je spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga učinkovita strategija za povečevanje virov spoprijemanja s stresom in preprečevanje izgorevanja. Gibanje za voljo in volja za gibanje (GiVo), ki so jo razvili na Fakulteti za šport, so jasno pokazali na številne pozitivne učinke, ki jih ima gibanje. Zadostna telesna dejavnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. V skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2010 za telesno dejavnost in njen vpliv na zdravje bi morali biti odrasli, starejši od 18 let, zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden ali intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden.

»Leta 1980 je bila povprečna starost nosečnic 25 let, leta 2014 pa že od 30 do 34 let.«

Psihološki vidiki zdravljenja sladkorne bolezni

Dr. Karin Kanc, specialistka internistka diabetologinja in certificirana integrativna psihoterapevtka (IIPA), ugotavlja, da je v vsakdanji praksi pri delu z ljudmi, ki imajo kronično bolezen, čedalje manj časa. Sladkorna bolezen je zahtevna tako za človeka, ki jo ima, kot tudi za zdravstveni tim. Zdravljenje kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, je lahko drugačno, če upoštevamo njene psihološke vidike. Zato se vedno bolj uveljavlja pristop opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo na način, da je oseba v središču zdravljenja. Potem je samovodenje bolezni bolj uspešno.

Novi izzivi babištva

Gordana Njenjič, mag. zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra, je poudarila, da se današnje babištvo srečuje z novimi izzivi. Ženske želijo vedno bolj sodelovati in soodločati glede poroda. Želijo si sprejemanja informiranih odločitev in za lastne odločitve sprejemati odgovornost. Uveljavlja se babiški model zdravstvene obravnave in ženske, ki sodelujejo v babiškem modelu, izražajo večje zadovoljstvo pri zdravstveni obravnavi. Med drugim je povedala, da je bila leta 1980 povprečna starost nosečnic 25 let, leta 2014 pa že od 30 do 34 let.

Simpozij so končali z vajami čuječnosti pod vodstvom Lea Ivandiča, saj pravijo, da so tudi vaje iz čuječnosti ena od poti do čilosti in zdravja.