Prvo samostojno fotografsko razstavo Dina Kužnika z naslovom Shaped by the West si je bilo pred letom in pol mogoče ogledati tudi v ljubljanski galeriji Photon, preden se je razstava selila na Dunaj. Fotograf iz Kočevja trenutno načrtuje novo serijo fotografij. V kratkem se namerava vrniti na zahod ZDA in več tednov fotografirati v puščavi.

Kot že v prvi seriji ga zanima umetniško raziskovanje nostalgičnih simbolov Amerike in njihovega vpliva na njegovo lastno identiteto. »Odraščal sem v devetdesetih, pod vtisom ameriških filmov, televizije in glasbe, kar je imelo name zelo velik vpliv,« je Kužnik pojasnil svoj intimni in nostalgični odnos do simbolov ZDA.

Nad fotografiranjem ga je navdušil ded, ki je kot planinec in ljubiteljski fotograf v gore vedno odhajal s fotoaparatom. Dino Kužnik je že med študijem grafičnega oblikovanja na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti delal kot fotograf za enega od slovenskih dnevnih časopisov. Šele po tem, ko je že deloval kot profesionalni fotograf, ki je seveda slikal izključno v digitalnem formatu, mu je ded podaril svoj aparat. »To je bila prva analogna kamera, ki sem jo dobil, ko sem prvič fotografiral na film, se mi je odprl nov svet,« je opisal. »Čakanje na to, da bom razvil fotografije, ne vedoč, kakšne bodo, me je spominjalo na pričakovanje božiča,« se spominja Kužnik.

Fotografske projekte, za katere je najet, sicer še vedno fotografira digitalno, saj je hitreje in preprosteje, vse svoje osebne projekte pa že od leta 2011 fotografira izključno analogno. Kljub tehnološkemu napredku z odločitvijo za analogno tehniko zavestno ostaja zakoreninjen v preteklosti. »Dandanes smo na vsakem koraku obdani s toliko vizualnimi informacijami, da mi fotografiranje paradoksno predstavlja način pobega pred tem. Ko fotografiram, se upočasnim, fotografiranje na film je zame terapevtsko; da mi namen in me ozemlji,« je pojasnil. V množici vizualnih informacij in fotografij na družbenih omrežjih pri fotografijah najvišje ceni izrazit avtorski slog tistih fotografov, ki jih je v poplavi slik mogoče nemudoma prepoznati že po eni sami.

Kljub temu ni tehnofob. Nova tehnologija, ki mu najbolj lajša fotografsko delo, je umetna inteligenca, ki sama prepoznava motive na fotografijah, kar izjemno olajša iskanje določene fotografije po obširnem fotografskem arhivu. Pri svojem delu uporablja tudi kamero, ki je tehnološko še korak naprej od digitalne. Dela namreč pri podjetju, ki omogoča izkušnje virtualne resničnosti. Za fotografiranje ali snemanje materiala pa se uporablja poseben aparat z dvema zajemnima lečama, ki ustrezata razmiku človeških oči, da lahko zajameta prostorsko globino.

Oddih v virtualni resničnosti

Trenutno prebiva v izredno dragem New Yorku, kjer za preživetje po naročilu fotografira dogodke in portrete, dela pa tudi kot grafični oblikovalec. V grafično oblikovanje ga je potisnila epidemija, ko je čez noč ostal brez vseh fotografskih projektov, »še vedno pa je bilo treba plačevati najemnino«, je opisal nezavidljivo situacijo. Na srečo je njegov prijatelj že pred tem ustanovil podjetje, ki ponuja center za dobro počutje v virtualni resničnosti (VR), in je potreboval pomoč grafičnega oblikovalca.

VR-velnes večinoma kupujejo velika podjetja za svoje zaposlene. Ponudijo jim poseben prostor z očali za virtualno realnost, kjer se lahko sproščajo ob pomirjujočih doživetjih v virtualni resničnosti. Ogledajo si lahko 3D-videe naravnih ali sanjskih okolij, ki so videti zelo realistično, je pojasnil Kužnik, ki je zadolžen za 3D-izkušnjo in oblikovanje, skrbi pa tudi za trženje. Delo z virtualno resničnostjo je bilo zanj nekaj povsem novega, vendar pa ga področje tehnološkega napredka digitalne grafike zanima že dlje časa. Od nekdaj je ljubitelj videoiger, vendar ima do njih poseben odnos, saj ga zanimajo predvsem z vidika vizualne izkušnje.

Vzdušje apokalipse

Iz Slovenije se je v San Francisco preselil leta 2013, ko je kot grafični oblikovalec delal za slovensko podjetje za digitalno oglaševanje Celtra. Podjetje se je ravno širilo v ZDA in odprlo oddelek v San Franciscu. Po dveh letih so odprli še pisarno v New Yorku in Kužnik se je preselil tja. »Tu sem pristal zaradi dela, a v mestu se dobro počutim, vedno se kaj dogaja, vsak dan bi si lahko ogledal drugo razstavo,« je pojasnil.

Najbolj se mu je vtisnil v spomin New York v času epidemije, ko so bile vedno živahne ulice velemesta popolnoma prazne in tihe. »Videti New York prazen je bil skorajda apokaliptičen prizor,« se spominja. Kljub temu da ima New York rad, Kužnik razmišlja o selitvi na zahod ZDA, predvsem zaradi privlačnosti puščavske pokrajine. Med načrti za prihodnost, čeprav morda daljno, je tudi serija fotografij z Balkana.

Skrb vzbujajoča je tudi skokovita rast življenjskih stroškov v ameriških velemestih. »Velika podjetja kupujejo celotne bloke in nato v njih oddajajo stanovanja po oderuških najemninah,« je pojasnil Kužnik, ki ga skrbi za prihodnost, če se bo ta trend nadaljeval.

Po sedmih letih dela za Celtro je pustil službo in se odločil za samostojno fotografsko pot. »Dobival sem številne ponudbe za fotografske projekte, a če sem v pisarni delal osem ur na dan, nisem imel dovolj časa, da bi se jim posvetil,« je pojasnil. Pandemija ga je sicer ponovno prisilila v grafično oblikovanje, vendar pa bi se v prihodnosti rad ukvarjal z založništvom.

S fotografskim kolegom in prijateljem Francozom Arnaudom Montagardom že vzpostavlja lastno založbo fotografskih knjig. Prvo izdajo načrtujeta v jeseni. Čeprav nameravata pozneje izdati knjige svojih lastnih fotografij – knjiga Kužnikove prve razstave je denimo že razprodana –, bo prva knjiga njune založbe zbirka fotografij kanadske fotografinje Leah Francis. Francisova je potovala po ZDA in fotografirala ikonične, a izginjajoče ameriške okrepčevalnice, tako imenovane dinnerje. Ta pomembni del ameriške kulture izginja, saj ga vse bolj izrivajo velike verige restavracij in trgovin. »Mnogi od dinnerjev na fotografijah so že prenehali obstajati, med epidemijo pa so umrli tudi njihovi lastniki, kar fotografski zbirki daje apokaliptično vzdušje,« je žalostno resničnost izginjajočega sveta ZDA, ki jo s fotografskimi kolegi poskušajo ujeti na fotografski trak, opisal Kužnik.