Ljubljana – Po opozorilih stroke, da izenačitev splošne in poklicne mature za vpis na univerzitetne študije ni prava pot in predvsem da nima kaj iskati v interventnem zakonu za ublažitev posledic epidemije, umik tega člena z amandmajem predlaga tudi koalicija. Maturitetno komisijo zdaj čaka naporno usklajevanje prilagoditev poklicne in splošne mature. V programu ostajajo tudi nacionalna preverjanja znanja (NPZ) za osnovnošolce.

Vpis na fakultete je sicer že zdaj mogoč tudi s poklicno maturo in petim predmetom. Zakon omogoča napredovanje po vertikali, denimo dijakom strojništva na strojno fakulteto. Tega se že zdaj velikokrat ni upoštevalo, in če bi bil člen sprejet, bi legalizirali do zdaj nezakonito prakso, ki nekaterim fakultetam sicer zelo ustreza.



Direktor Državnega izpitnega centra (RIC) Darko Zupanc je na seji odbora pojasnil, da od leta 2002, ko so dijakom strokovnih srednjih šol z opravljenim petim predmetom omogočili vpis na fakultete, vsako leto beležijo rast njihovega vpisa na nadaljnji študij. Hkrati je opozoril na problem kakovosti in učinkovitosti visokega šolstva v Sloveniji: »OECD je ugotovil, da v Sloveniji v roku diplomira le 24 odstotkov študentov, tri leta po roku jih diplomira polovica. Znotraj teh 50 odstotkov sta dve tretjini gimnazijcev in tretjina dijakov s poklicno maturo. Če je znanje že na vstopu na fakulteto slabše, potem na diplomi v povprečju ne bo visokega znanja.« Dodal je, da so rešitve znane. »Poklicni maturant do integralov v programu danes sploh ne pride, vsi pa vemo, kako se fakulteta pri matematiki in fiziki začne. Zato je treba dijakom srednjih strokovnih šol, ki hočejo študirati, omogočiti zahtevnejše programe, ker to zmorejo.«
 

Matura in NPZ

Dijake, ki so bili v zadnjih osmih mesecih le mesec in pol v šoli, trenutno bolj skrbi sama matura. Dijaška organizacija Slovenije (DOS) ta teden organizira regijske posvete, na katerih želijo slišati predloge dijakov, je dejala predsednica DOS Maja Kalin. »V primerjavi z lanskim šolskim letom lahko sklepamo, da matura bo, a upamo, da bo v prilagojeni različici. Situacija je namreč zelo drugačna od lanske. Tistega, kar smo v prejšnjem šolskem letu obravnavali na daljavo, nam letos še ni uspelo ponoviti, pa se že spet učimo na daljavo. To obdobje zelo vpliva na naše znanje in tudi na naše počutje. Ne vemo, koliko zmoremo, znamo. To vpliva na motivacijo, mentalno zdravje se nam drastično slabša, zato dejansko ne čutimo, da je matura nekaj, kar bi lahko naredili dobro,« je povedala. Iz RIC so odgovorili, da »pogovori o morebitnih prilagoditvah pri obeh maturah v ožjem krogu že potekajo«.



Osnovnošolci​ pa se NPZ v nasprotju s preteklim letom najverjetneje ne bodo izogniti, pojasnjujejo na RIC. »Izvedba NPZ konec šolskega leta 2020/2021 je nujna tudi zaradi dodatne informacije, kakšno bo doseženo znanje generacije osnovnošolcev, ki so zaradi epidemije pri šolanju v drugačnih okoliščinah. Klasična izvedba NPZ spomladi 2021 bi bila najboljša rešitev tudi zato, da bodo rezultati v primerjavi s preteklimi leti predvsem odražali razlike zaradi drugačnih okoliščin pri šolanju. Če bi se NPZ izvedel bistveno drugače (na daljavo, prek računalnikov, od doma …), bi takšno reševanje nalog pomembno vplivalo na rezultate in primerljivost s preteklimi leti.«